Drugi pogled

“Slovenci imajo dva obraza – zimskega in poletnega”

Slovenski značaj analiziramo s Portugalcem Joaom Costo, ki je kremne rezine vzljubil šele po 11 letih

Joao
foto: Osebni arhiv

Joao Costa prihaja iz Lizbone, v Sloveniji pa živi že 11 let. Sem je prišel, da bi na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani naredil doktorat iz algebre. “Slovenija ima namreč zelo dobre teoretične matematike,” pravi. Prvič je bil pri nas že na študijski izmenjavi v času magisterija. To je bilo spomladi, zato ga je selitev na doktorat, ki se je zgodila novembra, kar šokirala:

“Novembra, januarja, februarja … ne samo, da je vreme tu slabo, ampak se tudi ljudje zapirajo, srce se zapira. Ko se začne pomlad, se ljudje odprejo. Ko sem bil prvič tukaj, je bil poletni semester in tega nisem vedel. Ko sem novembra prišel na doktorat, pa sem si misli, da to niso isti ljudje, ni ista država.”

To, v čemer se Slovenci in Portugalci najbolj razlikujemo, je sposobnost improvizacije, pravi sogovornik: “Portugalec lahko reče: “Gremo zdaj na morje.” In gremo. Ne mislimo na to, kakšno vreme bo. Če lahko gremo, gremo.” Drugače dojemamo tudi čas:

“Moj prijatelj iz Avstrije je šel živet v Lizbono. In ni vedel, da bi moral prestaviti urne kazalce. En teden je tako na sestanke, ki jih je organiziral, zamujal. Ljudje so bili malo slabe volje, a ne toliko, da bi mu dali vedeti, da zamuja eno uro. Ja, to se dogaja v Lizboni.”

“Kar zadeva to, sem zdaj zelo Slovenec,” še pokomentira Joao, in to, da je “malo Slovenec, malo Portugalec”, utemelji z besedami:

“Skoraj imam rad Golico.”