Aktualno

Demografske spremembe: Kmalu premalo denarja za pokojnine

V Sloveniji se zmanjšuje delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile

DSC_6493
foto: Pedro Ribeiro Simões

Število prebivalcev Slovenije se že dlje časa giblje okoli dveh milijonov. A od leta 2012 se intenzivno spreminja starostna sestava prebivalstva – povečuje se delež starejših. Število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno starostno skupino, se zmanjšuje za okoli osem tisoč oseb na leto, število starejših – tistih nad 65 let pa se v podobnem obsegu povečuje. Glede na izračune UMAR-ja se bo tak trend samo nadaljeval. In posledice na trgu dela? Pomanjkanje delovne sile. Strokovnjaki govorijo in pišejo o izzivih – kar v prevodu pomeni težave. Na eni strani zmanjšanje obsega delovne sile, ki financira pokojnine in na drugi strani vedno večje število starejših. Tu je še odseljevanje – številke so jasne – največ priselitev in odselitev je med osebami s srednješolsko izobrazbo. Toda – Alenka Kajzer, UMAR, pravi:

“Od leta 2012 beležimo zaskrbljujoč trend, ko število odseljenih s terciarno izobrazbo, presega število priseljenih s terciarno izobrazbo.”

Kljub večletni konjunkturi najbolj izobraženi Slovenci – med njimi številni mladi veliko bolj odhajajo v tujino kot v času krize. Gre za trend, ki ga moramo zaustaviti, še posebej, če želimo graditi na gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo. Kje so rešitve? Simulacija UMARja je pokazala, da čeprav bi izkoristili ves potencial domače delovne sile, bi se zaposlenost do leta 2030, če ne bilo priselitev, ustavila. Za nevtralizacijo upadanja delovno sposobnega prebivalstva bi bil potreben zelo visok neto selitveni prirast – govorimo o več kot 10 tisoč neto priselitev na leto. Toda – Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije:

“Glede na stanje družbe in politike, smo danes v precepu. Vemo, da potrebujemo ljudi, hkrati jih pa nočemo. Mi bi si želeli, da nas rešijo iz tega, ne želimo pa si, da bi živeli z nami.”

Bi lahko rezerve poiskali na domačem trgu? Začnimo z aktivacijo brezposelnih. Glavna ugotovitev UMAR-ja je, da so se v obdobju 2013/2018 proste kapacitete močno zmanjšale. Rezerve so med mladimi šolajočimi, ki jim je treba zagotoviti hiter prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Na drugi strani pa starejša populacija. Tam so rezerve – to nam kaže nizka stopnja delovne aktivnosti oseb starih od 55 do 64 let. Situacija se od leta 2013 – to je od zadnje pokojninske reforme – sicer izboljšuje. Kadrovska direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini pravi, da se mnogi zaposleni odločijo za podaljšanje delovne dobe.

“Ker vedo, da so pokojnine prenizke in v bistvu ostajajo pri nas. Zato intenzivno razmišljamo o prilagajanju delovnih mest. Poleg tega je pomembno, da starejše dodatno spodbujamo k prenašanju znanja.”

Umirjanje rasti gospodarske aktivnosti težave zagotavljanja zadostnega obsega delovne sile kratkoročno lahko nekoliko ublaži. A dejstvo je, da poleg aktivacije določenih skupin prebivalstva problem omili lahko zgolj večje priseljevanje tujih državljanov. V evropskem prostoru poteka “boj” za najboljše delavce. Prvi korak Slovenije – oblikovanje bolj sprejemljive družbe, države in delovnega okolja.