Mojca Delač je z radijskim mikrofonom Prvega obiskala Trubarjevo domačijo na Rašici pri Velikih Laščah. Tam sta se z gospo Barbaro Pečnik, ki skrbi za Trubarjevo domačijo oz. programe, ki se na njej izvajajo, vrnili v čase, ko je na tem pomembnem križpotju živel reformator in oče slovenskega knjižnega jezika.
Na bregu potoka Rašica stoji Trubarjeva domačija, ki nas približa času in življenju očeta slovenske besede in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika
Trubarjeva domačija, poimenovana tudi Trubarjevina, na Rašici pri Velikih Laščah simbolno obeležuje spomin na reformatorja in očeta knjižnega jezika, Primoža Trubarja, ki se je v začetku junija leta 1508 v tem kraju rodil mami Jeri in očetu Mihi, ki je bil mlinar.
Domačija stoji na bregu potoka Rašica, obnovljena je bila leta 1986, njen najstarejši objekt in osrednji pomnik pa je prav mlin, ki se imenuje Temkov mlin. Kot nam je povedala Barbara Pečnik z Občine Velike Lašče, ki skrbi za Trubarjevo domačijo oziroma za projekte, ki se na njej odvijajo:
Ostankov iz 16. stoletja tukaj ni. Domačija kaže podobo 19. stoletja, saj so bili to tudi časi turških vpadov, Rašica je bila takrat požgana, tudi domačija.
Dodala je tudi, da je Trubarjeva domačija že od druge polovice septembra in v oktobru zelo živahna, zaradi obiskov šolskih skupin. Trubarja spoznavajo v šolskih klopeh, tam pa vidijo, iz katerega kraja prihaja.
Rašica je bila zelo živahna vas, najbrž je bila veliko bolj živahna kot danes. Tukaj so se srečevali trgovci, ljudje različnih jezikov in narečij ter narodnosti. Trubar je iz takšne vasi lahko šel v svet, pridružil se je eni od teh karavan in šel na šolanje na Reko.
Ni znano, ali je domačo vas še kdaj obiskal.
Rašico je zapustil pri dvanajstih letih in s tem se je praktično končalo njegovo otroštvo.
Da je sploh lahko šel v šole je moral dobiti dovoljenje Turjaških gospodov.
