Sotočja

‘Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda’

90 let Slovenskega doma v Zagrebu, visoki komisar OVSE za manjšinska vprašanja Lamberto Zannier in tržaški Slovenec Bojan Brezigar o položaju manjšin, Karel Holec o boju za pravice porabskih Slovencev

90_8_MePZ Slovenski dom
90-let društva Slovenski dom Zagreb – praznovanja ni brez njihovega pevskega zbora
foto: Antun Bukovec/SD Zagreb

Slovenska narodna skupnost v Zagrebu je konec tedna praznovala 90-letnico svojega delovanja. Osrednja slovesnost v gledališču Histrionski dom v je potekala pod geslom „Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda“, s katero so rojaki sporočali, da prav nacionalna samobitnost ohranja njihovo zavest in identiteto.

Prireditve so se udeležili predstavniki najvišjih oblasti iz Slovenije in Hrvaške, gledališče pa ni bilo dovolj veliko za vse, ki so se želeli praznovati. Med navdušenimi je dolgoletna članica društva bila Mira Bahun.

»Lahko rečem, da je Slovenski dom neke vrste ljubezen in če ne bi bilo te ljubezni, ne bi toliko časa preživeli v njem. V bistvu sem prav tam preživela največ časa.«

Slovenski dom v Zagrebu je najstarejše slovensko društvo v Evropi z neprekinjenim delovanjem. V začetku novembra leta 1929 ga je ustanovil Fran Zavrnik, doktor veterine, ki se je Zagrebu znašel po profesionalni poti, čutil pa je potrebo, da bi povezal takrat številčne Slovence, ki so živeli v Zagrebu.

Slovenci v Zagrebu se, čeprav so povezovalni dejavnik med enim in drugim narodom, pogosto čutijo kot otok in ne kot most, pravi dolgoletni predsednik društva Darko Šonc:

»Pogosto čutimo, da smo otok glede odnosa Slovenije do nas. Včasih pridete na naše prireditve, včasih ne in takrat smo užaljeni. Toda pomembno je, da smo most med dvema narodoma.«

Praznovanje Slovenskega doma v Zagrebu je dober zgled ostalim društvom, bodisi, da šele začenjajo ali so že nekoliko starejša kot naprimer na Reki, opozarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman.

»Če verjameš v to, kar delaš in to delaš s srcem, uspeh gotovo pride.«

Več o praznovanju in delovanju Slovenskega doma v Zagrebu v oddaji.

Manjšinam je treba odpirati vrata

Lamberto Zannier je visoki komisar OVSE-ja za manjšinska vprašanja. Furlan si želi, da bi se ohranil njegov materni jezik, zaveda pa se tudi, da se časi spreminjajo in da mlade bolj kot jezik zanimajo poklicne priložnosti.

Ob njegovem obisku v Rimu je Janku Petrovcu pojasnil svoj pogled na aktualna manjšinska vprašanja v Evropi in širše.

»Raznolikost je bogastvo družbe, zato je treba  manjšinam odpirati vrata, da bi tako lahko tudi one konstruktivno prispevale k razvoju države, v kateri bivajo.«

Kako pa je z zajamčenim zastopstvom predstavnikov manjšin v parlamentu?

Kot pravi Zannier temu namenjajo veliko pozornosti. Pomembno je, pravi, da so manjšine zastopane tudi v parlamentih, saj se tam sprejemajo zakoni o njih. Toda tu je več vidikov, opozarja, od bilateralnih sporazumov do sorazmernosti med obsegom manjšine in njihovim političnim zastopstvom.

V prvi fazi zagotavljanja zastopstva je, po besedah Zanniera, dobro poseči po sistemu kvot, ki manjšini jamčijo zastopstvo, toda to so prehodne rešitve.

»Na dolgi rok stremimo k temu, da bi manjšina postala ti. mainstream, da bi dosegla svoje zastopstvo po poti tradicionalnih političnih strank.«

Daljši pogovor z visokim komisarjem OVSE za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom lahko slišite v tokratni oddaji.

Pogled izza meje 

Dober poznavalec manjšin je tudi znani politik, novinar in publicist, tržaški Slovenec Bojan Brezigar. V poleti izdani knjigi z naslov Pogled izza meje je objavil izbrane kolumne, ki jih je 20 let pisal za Večer in tako približal manjšinske razmere rojakom v Sloveniji.

Kako pa ocenjuje odnos Italije do slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini?

V primerjavi s položajem koroških Slovencev so bili rojaki v Italiji v veliko  boljšem položaju. Kot otrok je končal slovensko šolo, poslušal slovenski radio, hodil v slovensko gledališče in to v Italiji, pojasnjuje Bojan Brezigar v pogovoru z Mirjam Muženič.

»Na odnos Italije do naše manjšine sem gledal vedno s pozitivnimi očmi, kajti bili smo izjema v tistih časih, ko skoraj nobena država ni priznala manjšin.«

Slovenci v Italiji se kot manjšina vsak dan soočajo z veliko težavami, saj ne morejo celovito razvijati svojega jezika. Ko zapustijo svojo hišo, se takoj znajdejo v tujejezičnem okolju. Toda dvojezičnost je prednost, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Brezigar.

»Mislim, da smo glede na to, da živimo v dvojezičnem okolju, manjšinci na nek način privilegirani, čeprav nam nekateri odrekajo osnovne pravice.«

Slovenščina v novih srednjih šolah

Medtem ko imajo v Italiji šole s slovenskim učnim jezikom, je na avstrijskem Koroškem drugače. Pouk v slovenščini poteka zgolj na Slovenski gimnaziji ter na dvojezičnih Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. Pouk slovenščine pa je možen v novih srednjih šolah. Te so pred nekaj leti zamenjale glavne šole. Kako je dejansko s poukom slovenščine v teh novih srednjih šolah, je v svoji doktorski nalogi raziskovala Bernarda Volavšek Kurasch. Ugotovila je, da je pred učitelji na njih še veliko izzivov.

Po končani ljudski šoli se namreč veliko učencev ne odloči za pouk slovenščine, kar je škoda, pravi naša sogovornica.

»Tako izgubimo veliko govorcev, ki so dobili neko osnovno znanje v ljudskih šolah ali dvojezičnih vrtcih in v 4 letih na žalost veliko porabijo. Ko pa se odločajo za poklic, se spet spomnijo, da bi bilo dobro znati slovenščino.«

Učenci, ki se na srednjih šolah odločajo za pouk slovenskega jezika, imajo zelo različno predznanje. Težave pa imajo učitelji tudi pri integrativnem pouku, kjer jim manjkajo strokovni izrazi, pravi Bernarda Volavšek Kurasch. V svoji doktorski disertaciji je raziskovala trenutno stanje, v kakšnih razmerah delajo učitelji.

»Da bomo vedeli, kje mora priti do določenih sprememb in da bo negativna dediščina, ki jo je nova srednja šola prevzela od prejšnjih glavnih šol, ki so veljale kot šole ponemčevanja oziroma ne tako naklonjene slovenskemu jeziku in kulturi, da se bodo lahko zdaj na novo pozicionirale v odnosu do drugega deželnega jezika na avstrijskem Koroškem.«

Bernarda Volavšek Kurasch je v Avstrijo prišla pred več kot 25 leti, da bi izboljšala znanje nemščine, in tam ostala. Kako pa so jo sprejeli koroški Slovenci? Prisluhnite!

Novo vodstvo 

Potem ko je maja novo vodstvo dobila Zveza Slovencev na Madžarskem, je novega predsednika minuli teden dobila tudi druga krovna organizacija porabskih Slovencev. Na čelu Državne slovenske samouprave bo poslej Karel Holec, novinar in fotoreporter časopisa Porabje, ki že vrsto let vodi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Po izvolitvi je Silvi Eöry povedal, da je vodenje krovne organizacije čast in velika odgovornost, pomembno pa je tudi sodelovanje z Zvezo Slovencev na Madžarskem.

»Sodelovanje je zelo pomembno, vse narodne in lokalne samouprave morajo preseči ukvarjanje s svojimi težavami in projekti. Nas je malo, zato moramo stopiti skupaj in se boriti. Samo povezani lahko rešimo naše težave.«