Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Karel Čeč, Stane Starešinič, Božo Kos
Na današnji dan leta 1877 se je v Ljubljani rodil tiskar in tiskarnar KAREL ČEČ. Od leta 1906 je bil ravnatelj Katoliške tiskarne v Ljubljani. Z reorganizacijo jo je spremenil v takrat najsodobnejše tiskarsko podjetje. Karel Čeč je leta 1908 prvi na Slovenskem uvedel rotacijski tisk in kemigrafijo s klišarno, leta 1921 pa še ofsetni tisk in bakrotisk.
—–
Avstrijski cesar Karel I. je na današnji dan leta 1918 sprejel pogoje antantnih zaveznikov in podpisal premirje. Tako so se končali boji na italijanskih bojiščih in polmilijonska avstro-ogrska vojska se je začela umikati čez slovensko ozemlje. Narodna vlada v Ljubljani se je na ta umik skrbno pripravila. Narodne straže so vzdrževale red in mir ter razoroževale avstrijske vojake. Tako je po slovenskih cestah in železnicah od začetka umika do 10. novembra šlo približno 400.000 vojakov in 50.000 konj.
Na podlagi določil tega premirja je italijanska vojska še istega dne, torej 3. novembra leta 1918, zasedla Primorsko in za demarkacijsko črto je ostalo skoraj 300.000 Slovencev. V naslednjih dneh je guverner Julijske krajine izdal vrsto ukrepov in nekateri so še posebno prizadeli prebivalce zasedenih krajev: prepoved prestopanja demarkacijske črte in gibanja v Julijski krajini brez dovoljenja, prepoved javnih zborovanj, prepoved izobešanja avstrijskih zastav ter prepoved nošenja kokard z narodnimi barvami.
S to ločitvjo slovenskih krajev od naravnega zaledja so Italijani povzročili narodnostne, socialne in politične spremembe, ki so močno prizadele tamkajšnje prebivalstvo, velika vojna škoda pa je ohromila gospodarsko življenje.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—–
Karikaturist, ilustrator in avtor stripov BOŽO KOS je že v srednji šoli honorarno sodeloval z mariborskim časopisom »Večer«, najprej kot novinar, ki je svoje članke občasno opremil z risbami, po študiju fizike pa so karikature in ilustracije postale njegov osrednji umetniški izraz. Deset let je bil glavni urednik satiričnega tednika »Pavliha«, pozneje pa dolgoletni glavni urednik revije »Ciciban«. Ob tem je med drugim začel risati tudi izredno priljubljen otroški strip »Kavboj Pipec in Rdeča pesa«, ki je več kot tri desetletja izhajal v »Pionirskem listu«, od leta 1991 pa v otroškem mesečniku »Petka«.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel sodelovati tudi z ljubljansko televizijo, organiziral je mednarodni bienale karikatur »Brez besed« ter ilustriral več kot štirideset knjig, predvsem otroških. Bil je mojster lahkotne, ekspresivne, nesentimentalne in tudi hudomušne karakterizacije literarnih junakov. Ilustriral je še nekaj šolskih knjig, leta 2004 pa je izšla njegova knjiga karikatur z naslovom »Dobrih sto«.
Kot karikaturist je upodobil številne znane Slovence in kljub temu, da so bile njegove karikature asketske, poteze pa strogo odmerjene, je bil portretiranec vedno prepoznaven v svoji najbolj značilni drži in značajskih posebnostih. Za svoje delo je Božo Kos prejel številna priznanja in nagrade, med njimi po dve Levstikovi in Tomšičevi, Žagarjevo nagrado, nagrado »aritas« ter nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1931 v Mariboru.
