Aktualno

Kolumbov prihod je pomenil začetek kolonializma

Pogovor z Dennisom Zotighom iz plemena Kiowa ob praznovanju Kolumbovega dne

ZOTIGH Stopar 14102019
Dennis Zotigh in Andrej Stopar
foto: radioprvi

V Združenih državah Amerike vsak drugi ponedeljek v oktobru praznujejo Kolumbov dan. 12. oktober 1492 velja za datum odkritja Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznika namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike.

»Če pogledate samega Kolumba, je njegov prihod pomenil začetek kolonializma in začetek tega, v kar so se Amerike razvile do danes. Od prvega stika s prišleki naprej so umrli milijoni ljudi. Milijoni akrov zemlje, ki so nekoč pripadali staroselcem, jim danes ne pripadajo več. Šlo je za začetek spreminjanja tega, kar je bila nekoč zahodna polobla«, je povedal Dennis Zotigh iz plemena Kiowa, raziskovalec in razlagalec kulture v washingtonskem Nacionalnem muzeju ameriških Indijancev.

»Smo manjšina manjšin v naši lastni državi. Naši glasovi se ne slišijo, ker nimamo tega, kar v Ameriki predstavlja moč: številnih vidnih posameznikov, dostopa do zakonodajalcev in izvršne veje oblasti, pa tudi dostopa do medijev ne. Kadar gre za teme, ki nas globoko zadevajo in skrbijo, mediji nanje sploh niso pozorni.«