Drugi pogled

V Sloveniji so jo šokirali koledarji z razgaljenimi ženskami in količina popitega alkohola

Denise Rejec del leta preživi na domači Malti, del v Sloveniji

Denise
Srečanje s kravami na Kofcah
foto: Denise Rejec

Leto 2002 se je pisalo, ko je Denise Rejec prvič prišla v Slovenijo. Oziroma bolje rečeno – našo državo je le prečkala na vlaku iz Trsta na Hrvaško. Ob opazovanju lepot skozi okno vlaka si je rekla, da mora Slovenijo enkrat tudi obiskati. A naneslo je, da k nam naslednjič ni prišla kot turistka, temveč zaradi moža Slovenca. Zdaj tako izmenično živi na rodni Malti in v Dobrovi.

Samostojna publicistka je kulinarična navdušenka. Svoja spoznanja in srečanja s slovensko hrano opisuje na blogu Wine Dine Slovenia. Z nami pa je delila spomin na eno od prvih srečanj s slovensko kulinariko:

“Prvo, na kar pomislim, če govorimo o slovenski hrani, je kranjska klobasa. Najdeš jo lahko povsod. Je zelo popularen obrok. Tudi moji starši jo radi jedo za malico. Ko me je mož prvič obiskal na Malti, je s seboj prinesel kranjsko klobaso. Vprašala sem ga, kaj je to. A ta dimljen okus mi je bil takoj všeč. Prinesel je tudi kostanj, a do takrat, ko je prispel do mene, so ga že napadli črvi.”

Ob vprašanju, ali je boljše slovensko ali malteško vino, se Denise diplomatsko izogne neposrednemu odgovoru. Doda pa, da si ni mislila, da Slovenci popijemo tako veliko alkohola:

“Prej Slovenije nikoli nisem dojemala kot države, kjer se popije veliko alkohola. To asociacijo sem imela, če je kdo omenil Rusijo ali Poljsko. A Slovenci izkoristijo vsako priložnost, da kaj popijejo. Če imaš delavce v hiši, če so obiski. Vedno najprej pijača. Na Malti je pijača druga, prva je hrana.”

Vseprisotnost alkohola je ena od stvari, ki jo je pri nas šokirala. Na seznam neprijetnih presenečenj dodaja tudi koledarje z razgaljenimi ženskami:

“Malta je bila dolgo pod močnim vplivom Cerkve, kar je vplivalo na to, da smo bolj konservativni. V taki družbi sem odrasla. Bilo bi res nenavadno iti na obisk k nekomu in tam videti ta razgaljene koledarje, če ne gre ravno na primer za kakšnega najstnika. Zelo nenavadno mi je bilo to videti v delavnici pri moževi babici. Ti koledarji so v Sloveniji povsod, celo v nekaterih restavracijah.”