Na današnji dan

8. november

Fran Bonač, Franc Premk

DSC00231
foto: Jure K. Čokl / RadioPrvi

Številne tehnične novosti industrijske dobe so sredi 19. stoletja vplivale tudi na ritem in način življenja na Slovenskem. Posebna simbola napredka tistega časa sta bila železnica in plinska razsvetljava. Tudi Ljubljana je bila vse do leta 1861 razsvetljena z oljnimi svetilkami.

Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal: “Razsvetljavo so predstavljale le redke borne svetiljke, v katerih je tužno brlelo repno olje. Tema po cestah je bila taka, da je vsakokrat, če smo otroci bili na obisku pri kaki znani rodbini, zvečer prišla po nas služkinja z gorečo hlevsko svetiljko, da nas je spremila do doma.”

Ideja o plinski razsvetljavi se je v Ljubljani uresničila na današnji dan pred 158-imi leti. Luč je naprej zagorela v zasebnih lokalih, čez deset dni pa tudi po cestah in ulicah. Osvetlili so vse mostove in notranji del mesta, najlepše pa je bil razsvetljen park Zvezda. Za mestno razsvetljavo so uporabili 241 plinskih svetilk, na periferiji pa so čez nekaj let oljne svetilke zamenjali s petrolejskimi.

—–

Industrialec FRAN  BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani. Knjigoveštva se je naučil pri svojem očetu in znanje dopolnil v Nemčiji. Leta 1909 je prevzel vodstvo očetove kartonažne tovarne. Da bi se izognil uvozu in nakupu papirja in kartona, je 1920. leta ustanovil svojo tovarno lepenke, kartona in papirja na Količevem ter začel oskrbovati z izdelki vso državo. Leta 1938 je v Krškem  začel graditi tovarno celuloze – proizvodnja se je začela dve leti pozneje. Svoje obrate je povezal v  uspešno  gospodarsko  enoto.   Fran  Bonač  je  bil  tudi  član  upravnega odbora ljubljanske kreditne banke, do leta 1940 predsednik Združenih papirnic in dvajset let predsednik Velesejma Ljubljana.

—–

Na današnji dan leta 1935 se je v Mengšu rodil gospodarstvenik  FRANC  PREMK.  Med drugim je bil pomočnik republiškega sekretarja za promet in zveze, sekretar Zveze obrtnih združenj Slovenije, leta 1985 pa je v podjetju Petrol postal pomočnik generalnega direktorja, odgovoren za področje razvoja. Pozneje je kot generalni direktor uvedel nove poslovne prijeme in tehnike ter tako Petrolu omogočil, da je kljub razpadu trga leta 1991 ohranil vodilni položaj na svojem področju. Kot uspešen gospodarstvenik je Franc Premk podpiral slovensko tekmovalno smučanje in bil tudi predsednik Organizacijskega komiteja Planice.

—–

Pred 62-imi leti se je  Mestni svet odločil, da bo problem železniškega vozlišča v Ljubljani rešil z graditvijo cestnih podvozov. Prvega na takratni Titovi cesti (danes Dunajski) pri Bavarskem dvoru so odprli na današnji dan leta 1962 in takrat tudi odstranili leseni most za pešce, ki se je vse od leta 1907 bočil nad tiri tega najbolj obremenjenega prehoda. Hkrati so gradili še drugi  podvoz  na Celovški cesti pri Tivoliju.

Spomladi istega leta so začeli križišča opremljati s semaforji. Prvi so začeli utripati na križišču Karlovške ceste in ceste iz predora pod Gradom. Izdelala in postavila jih je tovarna Iskra. Mimogrede: prvi prometni semafor na električno napajanje (sicer le z rdečo in zeleno lučjo) je začel pred sto petimi leti delovati v ameriškem mestu Clevelandu.

V začetku meseca novembra leta 1971 so ob cestah v središču Ljubljane “zrasle” tudi prve parkirne ure. Najprej je bilo treba parkiranje plačevati na Kidričevi (zdaj Štefanovi) ulici, na Trgu Osvobodilne fronte in na Mestnem trgu, tri leta pozneje pa se je na ljubljanskih ulicah pojavil še prvi “pajek” – posebno vozilo za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov.