Brez varčevanja ne gre. Če si ga seveda lahko privoščimo. In če znamo pravilno varčevati, pa ne le z denarjem. Za nasvete, kako pravilno in smiselno varčevati, se obračamo k strokovnjakom za različna področja, zanima pa nas tudi, kako varčujete vi, spoštovani poslušalci. Doma, v službi, kjer koli. O svojih varčevalnih navadah nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali na naslov Radio Slovenija, Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom Varčujmo s Prvim. Nasvete boste slišali v oddaji vsak ponedeljek ob 7.40 na Prvem.
Najrevnejši del prebivalstva za energente potroši tudi četrtino prihodkov, najpremožnejša petina pa le štiri odstotke
V tokratni rubriki Varčujemo s Prvim pa k terminu, ki je na papirju nekoliko bolj sprejemljiv kot v realnosti in ki ga bo na lastni koži ob grožnji mraza in hladu tudi to zimo izkušalo kar nekaj slovenskih gospodinjstev. O energetski revščini bomo namreč spregovorili. Kaj je pravzaprav energetska revščina, kdaj gospodinjstvo sodi med energetsko revne in ali obstajajo možnosti koriščenja državne pomoči za manjše ali večje infrastrukturne rešitve?
“Enotne definicije o tem, kaj energetska revščina pravzaprav je, na nacionalni ravni še ni, gre pa za termin, ki se uporablja za gospodinjstva”, pojasnjuje Tomislav Tkalec iz društva Focus. Energetsko revno gospodinjstvo je namreč tisto, ki si ne more oziroma si zelo težko privošči zagotovitev vseh osnovnih energetskih potreb, zlasti električne energije ter ogrevanja zraka in vode. Tu ne gre prezreti tudi potreb po hlajenju stanovanj v vročih dneh, ki jih je v zadnjih letih vse več.
“Energetska revščina je tako neposredno povezana s socialno izključenostjo in slabim zdravjem. Razloge zanjo iskati v treh dejavnikih: v cenah energentov, dohodkih gospodinjstev in v energetski učinkovitosti stavb.”
V Evropi se po nekaterih ocenah z energetsko revščino spopada približno 50 milijonov ljudi. Naša država trenutno nima zakonske ali vsaj statistične opredelitve energetske revščine. Znano je le, da najrevnejši del prebivalstva za energente potroši tudi četrtino prihodkov, najpremožnejša petina pa denimo le štiri odstotke. Leta 2015 si 5,6 odstotka gospodinjstev v Sloveniji ni moglo zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja. 27 odstotkov prebivalcev je živelo v stanovanju, v katerem denimo pušča streha, so vlažne stene ali trhla tla, ocenjujejo na Centru za energetsko učinkovitost pri Institutu “Jožef Stefan”.
Več o energetski revščini in o tem, ali ste tudi sami upravičeni do finančne pomoči pri sanaciji stavbe, si lahko preberete na straneh Ekosklada, mnogo informacij najdete tudi na straneh društva Focus. Škoda bi ne bilo izkoristiti možnosti, ki so na voljo. Pričakovati je, bo do pomoči kmalu upravičen nekolikanj širši krog gospodinjstev in ne le tista, ki trenutno sodijo med socialno najbolj ogrožena. Na Ekoskladu znova opozarjajo na možnost stoodstotnih subvencij prenove za prejemnike denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, v pripravi je tudi nov projekt ‒ pet milijonov kohezijskih sredstev bo razdeljenih med 500 socialno šibkih gospodinjstev.
