Nedeljsko jutro na Prvem

Tudi pri nas imamo certificirane svetovalce za pospravljanje

Je čisto stanovanje na prvem mestu vašega dnevnega reda?

chaos-227971_1920
foto: Hans

“Umetnosti pospravljanja se lahko nauči vsak, ki to želi.” To je misel avtorice, ki je v zadnjih letih pospravljanje dvignila na novo raven. Japonska svetovalka za čiščenje Marie Kondo v svoji knjigi in televizijski seriji obljublja, da boste svoj dom pospravili le enkrat, če boste čim več zavrgli, ostalo pa shranili čim preprosteje in pregledneje. Številni tako tudi pri nas posnemajo njeno posebno tehniko zlaganja majic. Metoda je tako uspešna, da avtorica prireja seminarje in podeljuje certifikate tistim, ki nato po njeni metodi za svoje stranke opravljajo svetovanja za pospravljanje in urejanje doma. Pri nas ima takšen certifikat Tina Markun, ki pravi, da je metoda “zelo nalezljiva.”

»Sistem je učinkovit, ker ni prelaganja iz enega v drug prostor. Šele ko stvari določene kategorije prenesemo na eno mesto, se zavemo, koliko vsega imamo, na primer oblačil.«

Kaj pa, ko moramo preprosto brisati prah na točno določen način, ko morajo biti stvari postavljene na točno določenih mestih po jasnem vrstnem redu in ob neredu doživljamo hudo fizično in psihično stisko? Vse to je značilno za tako imenovano obsesivno kompulzivno motnjo, ki vključuje obsesivne misli oziroma vsiljivke in izvajanje kompulzij oziroma prisilnih dejanj. Približno od tri do štiri odstotke ljudi se spopada s tem, da neprestano šteje korake med hojo, nenehno preverja, ali so ugasnili štedilnik ali zaklenili vhodna vrata. Pri nekaterih pa se ta motnja kaže tudi kot obsedeno čiščenje in pospravljanje. Navadno se pojavi, ko posamezniki, kot je povedala dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka z Inštituta za razvoj človeških virov, v sebi nosijo kaos in ga tako z zunanjim redom poskušajo umiriti.

“Ti ljudje v sebi doživijo hudo stisko, ko se ta red podre. Bistvo obsesivno kompulzivne motnje je prisilnost, da moramo postaviti stvari spet tako, kot je bilo prej, če se hočemo pomiriti.”

Neke vrste prisila je izražena tudi pri drugi skrajnosti obsesivno kompulzivne motnje. To je t. i. kopičenje oziroma hoarding v angleščini. To se kaže v natrpanih prostorih, polnih predmetov, stvari, ki jih nikoli zares ne potrebujemo. Posamezniki v tem primeru največkrat pretirano potrebo po navezanosti zaradi primanjkljaja v primarnih odnosih s človeka prenesejo na stvari.