Torkov kviz

Sanje – ko je nemogoče mogoče

V sanjah so nastali lik Frankensteina, šivalni stroj, periodni sistem elementov in Googlov brskalnik

swimmer-1678307_1920
foto: Pixabay

Spanje in sanje nista namenjena temu, da si naši možgani odpočijejo, kot so zmotno mislili dolgo, pravi dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije iz celjske splošne bolnišnice. Raziskovalci danes namreč ugotavljajo, da so, ko sanjamo, naši možgani pravzaprav še bolj dejavni, kot ko smo budni. Sanjamo večinoma vizualno in, zanimivo, tako sanja tudi Anja Pustak, ki je slepa od rojstva:

“Vedno, ko sanjam, takrat popolnoma normalno vidim. Vidim vse – naravo, živali, ljudi. Ko se zbudim, ostanejo samo kakšni glasovi ljudi, živali, mogoče se spomnim, kaj vse sem slišala. Slike pa preprosto izginejo.”

Sanjamo vsi. Odrasli v osmih urah spanja približno dve uri, dojenčki, ki spijo več, pa odsanjajo kar polovico svojega spanja. Čeprav na noč odsanjamo od štiri do šest različnih sanj, skoraj vse sanje pozabimo. Značilnost faze spanja REM, v kateri sanjamo, je paraliza oz. mišična atonija, to, da se ne moremo premikati, razloži dr. Barbara Gnidovec Stražišar:

“Poznamo bolezni, ko ta atonija ni prisotna in dejansko ti bolniki odigrajo svoje sanje. Te sanje so velikokrat zelo agresivne. Imamo tudi forenzične primere, ko so se ob tej motnji lahko zgodile tragične stvari, povzročitelji pa so bili na koncu oproščeni, ker se je izkazalo, da nimajo mišične atonije, ki bi morala biti normalno prisotna.”