Slovencem po svetu

‘Začetki niso nikoli lahki’

Ajda Stina Turek, dobitnica nagrade za najbolj perspektivno mlado pevko na Slovenski popevki 2019

ast
Ajda Stina Turek
foto: RTV Slovenija / Marjan Pregl

Slovenska popevka ima novo zmagovalko, mi pa imamo sogovornico, ki je na Slovenski popevki nastopila in prejela nagrado za najbolj perspektivno mlado izvajalko. Ajda Stina Turek je začela današnjo oddajo s svojo tekmovalno skladbo, sledil je pogovor z njo o njeni glasbeni poti in vsem, kar ji je prinesla do zdaj. Za njo ste lahko prisluhnili pogovoru z Drago Geld, slovensko Avstralko, ki tam spodaj živi že 51 let. Renata Pirić iz Kaknja pa je ena izmed tistih Slovenk po svetu, ki veliko prostega časa posveča ohranjanju slovenskega jezika in kulture v tujini.

Ajda Stina Turek je letos nastopila na Slovenski popevki. V ta namen se je vrnila iz New Yorka, kjer živi in študira. Svojo glasbeno izobrazbo je štiri leta nadgrajevala na Berklee College of Music v Bostonu, kjer je diplomirala z najvišjo oceno Summa Cum Laude. Svoj prvi avtorski album je posnela v angleščini. Po študiju ni zapustila ZDA, saj se je preselila v New York. Vendar se njena pot ni začela tako sanjsko.

Draga Geld že 51 let živi v avstralskem Melbournu. V tem času se je nabralo za ure in ure zgodb, saj je aktivna na različnih področjih, vseskozi tudi v slovenski skupnosti. Mojca Delač jo je srečala med poletjem, ko je prišla v rodno domovino in obiskala tudi prireditev Dobrodošli doma. Seveda je beseda nanesla na desetletja izkušenj na peti celini in na vračanja domov, na sončno stran Alp.

Slovensko združenje meščanov Jožef Špringer druži Slovence in njihove potomce v Kaknju že več kot četrt stoletja. Ustanovljeno je bilo leta 1992 in je eno najstarejših slovenskih društev v Bosni in Hercegovini, šteje pa nekaj več kot dvesto članov. V Kakanj so sicer Slovenci v preteklosti prihajali v različnih obdobjih, tja so se prvi izselili že v času Avstroogrske. Nekateri so bežali pred vojno, veliko pa se je tja izselilo rudarskih  inženirjev, tehnikov in delavcev v rudniku. S seboj so prinesli slovensko kulturo, jezik in običaje. Potomka slovenskih rudarskih delavcev je tudi Renata Pirič,  po poklicu učiteljica, ki je rojena v Bosni in Hercegovini in nadvse aktivna tudi v Slovenskem društvu. Nadvse rada obišče Slovenijo in med nedavnim obiskom domovine svojih prednikov jo je pred mikrofon povabila Lili Brunec, beseda pa je najprej stekla prav o njenih slovenskih koreninah.

Še nekaj kratkih novic:

Zunanji minister Miro Cerar je na seji Državnega zbora, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja zagotovil, da Slovenija izvaja prav vse, da bi iz Venezuele čim prej pripeljala 55 oseb slovenskega porekla, ki so zaprosile za repatriacijo. Trenutno je, tako Cerar, v pripravi delovni načrt repatriacije. Delovna skupina, ki jo vodi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ima 30 dni časa za pripravo vsega potrebnega za repatriacijo, kar pomeni za izvedbo delovnega načrta, po katerem jo bodo izvajali. Finančna sredstva naj bi bila zagotovljena. Po podatkih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Venezueli živi med 500 in 600 oseb slovenskega porekla, po podatkih notranjega ministrstva pa ima 335 izmed njih tudi slovensko državljanstvo.

Izmed preko 2000 pisateljev špansko govoreče Amerike je bila Alejandra Laurencich, argentinska pisateljica s slovenskimi koreninami, nagrajena z nagrado za kratko prozo, ki jo vsako leto podeli UNED – španska Nacionalna univerza za učenje na daljavo (Universidad Nacional de Educación a Distancia). Žirija je odločitev sporočila na letošnjem madridskem knjižnem sejmu. Zgodba z naslovom “Merecido” (Zaslužen) bo vključena s sedmimi drugimi v knjigo, ki bo predstavljena na istem sejmu junija prihodnje leto. V tem mesecu bodo v avditoriju Jorge Luis Borges v Državni knjižnici predvajali dokumentarni film o njej. Predstavili bodo tudi knjigo “Diario de Eslovenia” (Slovenski dnevnik), ki jo je pisateljica napisala med turnejo po Sloveniji in zamejstvu.

Zvone Štrubelj, slovenski izseljenski duhovnik v Bruslju, je znova, že sedmič po vrsti, slovenske družine iz njegovih ‘župnij’ širom Beneluxa in iz Pariza povabil na jesenski družinski seminar v belgijski Leuven. Zbralo se je trinajst družin iz Bruslja, Luksemburga in Haaga – 25 staršev in 34 otrok. Bogat program za otroke v starosti od enega leta do najstniških let pa je oblikovalo šest zavzetih mladih animatorjev iz Bruslja, so zapisali udeleženci seminarja.

Na 16. festivalu kranjskih oziroma slovenskih klobas, ki je potekal na farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Kirtlandu v ameriški zvezni državi Ohio, je mesarija Azman Quality Meats po izboru žirije in občinstva osvojila prvo mesto. Mesarija, ki jo vodi Bill Ažman, je proizvedla tudi klobaso, ki jo je na Mednarodno vesoljsko postajo decembra 2006 dobila ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu iz Clevelanda Sunita Williams. Dogodek z okrog 1300 udeleženci je tudi letos pripravila Dvorana slavnih in muzej polke iz Euclida v Ohiu pri Clevelandu.

V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove. V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu in Mendozi, če se bo ponudila priložnost, tudi v Bariločah, namerava Barbara Ivančič Kutin članom slovenskih skupnosti pripraviti zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju. Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019.

Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.