Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Z uglednim znanstvenikom, ki pravi, da mu je klic iz Stockholma ob 5.18 zjutraj obrnil življenje na glavo, se je pogovarjal Iztok Konc.
Foto: Jernej Stare/ Kemijski inštitut
V družbi Nobelovca na predstavitvi novega super mikroskopa na Kemijskem inštitutu. "Še vedno se mi zdi, da sanjam."
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo.
Prof. Frank se še vedno dobro spomni tistega oktobrskega jutra pred dvema letoma, ko so ga poklicali z Odbora za Nobelovo nagrado:
Poklicali so me navsezgodaj, ob 5.18. Bilo je zelo vznemirljivo in tudi čustveno, saj sem se v tistem trenutku zavedel, da se bo moje življenje za vedno spremenilo. Vse se je spremenilo; Nobelova nagrada zelo vpliva na vsakdanje življenje – na odnose z drugimi ljudmi, na prihodnost. In vse to se zgodi, vse to me je v hipu preblisnilo, vsega tega sem se zavedel v enem trenutku.
S pomočjo sodobnih krio-elektronskih mikroskopov, kakršnega imajo zdaj tudi na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, lahko raziskovalci jasno slikajo in vidijo celične strukture, ki so bile prej nevidne. Če poznamo zgradbo in funkcijo molekul, če poznamo procese v celicah, lahko naredimo prve korake naprej k razvoju novih postopkov zdravljenja. Po svetu je že približno 200 znanstvenih centrov, ki so opremljeni z zmogljivimi mikroskopi.
Krio-elektronska mikroskopija je revolucionarno vplivala na razvoj številnih ved o življenju – od biokemije do medicine in farmacije. Raziskovalci so z njeno pomočjo razvili nova zdravila, pravi prof. Frank:
Čeprav menim, da je to šele začetek še bolj silovitega razvoja. Za odkritje novih zdravil potrebujemo večjo ločljivost, zato metodo še vedno razvijamo. Izboljšati moramo zmogljivost kamer in najti še nekaj novih tehnoloških rešitev, ki nas bodo popeljale v pravo smer. V tem trenutku je težko napovedati, kakšen bo domet krio-elektronske mikroskopije. Še vedno je veliko molekul, ki nam niso poznane, vendar igrajo pomembno vlogo v molekularni medicini. Res smo šele na začetku. Šele v naslednjih desetih, dvajsetih letih se bo pokazal njen vpliv.
Prof. Frank je krio-elektronsko mikroskopijo preučeval že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nobelovo nagrado za kemijo si je pred dvema letoma delil z Jacquesom Dubochetom in Richardom Hendersonom. Vsi trije so prispevali pomembna odkritja, ki so vodila k razvoju krio-elektronske mikroskopije. Nobelovec je prepričan, da bo krio-elektronska mikroskopija omogočila nove poti zdravljenja tudi najtežjih, danes še vedno neozdravljivih bolezni. Dober primer je že napredek pri razvoju zdravila za cistično fibrozo, ki vliva upanje številnim zdravstvenim delavcem, bolnikom in njihovim bližnjim.
