Nevihta je veličasten in hkrati strašljiv naravni pojav, pogoj za njen nastanek je nevihtni oblak kumulonimbus. Kaj storiti, če se znajdemo nekje v naravi, ko se približuje nevihta, smo povedali v nedeljskem jutru na Prvem. Na teren pa smo odšli tudi z lovcem na nevihte ter spoznali znanja, ki jih tak hobi zahteva, in pravila, ki se jih je treba držati, če želimo poskrbeti za lastno varnost.
Če med bliskom in gromom minejo 3 sekunde, je strela udarila približno kilometer od naše lokacije
Lokacije strel ne moremo napovedati
Nevihta je veličasten in hkrati strašljiv naravni pojav. Pogoj za njen nastanek je nevihtni oblak kumulonimbus, razloži meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje.
“Grom je samo zvočna spremljava bliska, ki nastane zaradi zelo visoke temperature, ki nastane ob streli, ob blisku, ko se zrak razpne in nazaj skrči, ohladi, nastane tak zvok, ki se širi naokrog. Razelektritve v oblaku pa nastanejo zato, ker so v zraku morali biti prisotni ledeni kristali. Potem pa se naboj razdeli.”
Bomo lahko strele kdaj napovedovali?
“Ne. Mislim, možnost pojava ja, ne pa lokacijsko.”
Kaj storiti, če se znajdemo nekje v naravi, ko se približuje nevihta?
- Grmenje je dober znak, da postanemo pozorni na dogajanje, morda na pametnem telefonu preverimo gibanje nevihte.
- Če smo v gorah in opazimo, da se nevihta premika proti nam, obrnimo smer ali poiščimo bivak.
- Lahko se skrijemo v avtomobil, ne smemo pa se zateči pod visoka drevesa, antenske sisteme in visoke kovinske konstrukcije.
ZDA ostajajo Meka za lovce na nevihte
Jure Atanackov, ljubiteljski meteorolog in lovec na nevihte, lovi vremenske pojave v Sloveniji in bližnji okolici. Motivacija za izbor nenavadnega hobija je bila serija Storm Chasers na Discoveryju. Kakšna so znanja, ki jih človek za ta hobi potrebuje? Osnove razumevanja nevihtnih pojavov, osnove fotografije in veliko izkušenj v prometu.
“Znajti se v prometu, predvsem v bolj zahtevnih razmerah, ko so hujši nalivi, ko so ceste polne vode, ko se ljudje velikokrat ustavljajo pod nadvozi ali v predorih, kaj narediti, ko začne padati večja toča in podobno.”
ZDA ostajajo Meka za lovce na nevihte in tornade, ampak tam lov postaja masovna stvar, kar manjša privlačnost tega hobija in povečuje možnost nevarnosti v prometu.
“Nevihte, ki nas tipično najbolj zanimajo, so supercelične nevihte. Vizualno so običajno najzanimivejše, ker imajo zanimive strukture. Tudi s stališča ekstremnih vremenskih dogodkov so supercelične nevihte tiste, ki producirajo največjo točo, lahko močne nalive, močen veter, tudi tornade, sicer pri nas niso prav pogosti, se pa tudi dogajajo.
Te nevihte se lahko premikajo s hitrostjo nekaj 10 km na uro, najhitrejše pa skoraj 100 km na uro. Eno od pravil je tudi, da imaš poleg glavne vedno izbrano tudi alternativno pot, če se zgodi, da ne moreš nadaljevati po prvi cesti. Da imaš alternativo, po kateri lahko greš, preden te ta nevihta povozi.”
