Možgani na dlani

Socialni možgani in duševno zdravje

Na svetovni dan duševnega zdravja z dr. Danielom Wuttijem iz Celovca

face-1370955_1920
foto: geralt

Na svetovni dan duševnega zdravja in obletnico Koroškega plebiscita, je tokrat z nami na potep med nevrone zavil psiholog in psihoterapevt,  dr. Daniel Wutti iz Celovca, s katerim smo se pogovarjali o (socialnih) možganih, o tem, kakšno vlogo pri duševnem zdravju igra družba in kultura, kjer posameznik živi, kaj imajo pri tem travme iz preteklosti in ali obstaja »kolektivno duševno zdravje«.

Možgani so po besedah sogovornika kompleksen sistem, ki je odgovoren za veliko stvari in s katerim je še vedno povezanih veliko vprašanj.

10. 10  je svetovni dan duševnega zdravja, o katerem mnogokrat razmišljamo z vidika posameznika, sploh ko pride do motenj – »ona ima težave« ali »njemu je res težko in se spopada z nečim«, ampak pri vsem tem pa pomembno vlogo igra tudi kultura in družb.

Zelo zanimive so pri tem raziskave, ki so že pred časom pokazale na aktivnost zrcalnih nevronov, je povedal sogovornik.

Zrcalni nevroni omogočajo, da lahko čutimo čustva, emocije drugega človeka. To nam kaže, da smo socialna bitja, da sami težko obstajamo.

Pri svojem raziskovanju se predvsem posveča povezavi med travmo, spomini in identiteto, natančneje vplivu nacionalsocializma na vse troje pri Koroških Slovencih. Pri tem ga navdihuje tudi lastna izkušnja.

Pri travmatiziranih je bistveno to, da si obe možganski hemisferi informacij ne izmenjujeta več tako dobro. Ena je zelo aktivna, druga pa skoraj ‘izklopljena’. To znanje je pomembno tudi pri psihoterapevtski obravnavi.

Kar je prav tak vznemirljivo in kar so pokazale študije pa je, da so si simptomi podobni tudi pri potomcih. Posledice travm se torej prenašajo med generacijami.