Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
Gaja Brecelj, direktorica Umanotere – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj
Letošnji teden mobilnosti ima podnaslov Gremo peš!, Gaja pa se je na intervju pripeljala s kolesom, ki je njeno prevozno sredstvo vse dni v letu. Kakšne pa so izkušnje preteklih let, so tedni mobilnosti dali neke dolgoročnejše, trajnostne spremembe? Ali se ljudje “dan potem” vrnemo v stare tirnice?
Tukaj sta dve zagati. Eno je stvar posameznika, kako se bo odločal, in odločal se bo predvsem po kriteriju, kaj mu je najbolj udobno. Na drugi strani pa je odvisno od tega, kakšno infrastrukturo, možnosti premikanja temu posamezniku ponudita mesto in država.
Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča, na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami. Ali se borimo proti nevidni sili, ko govorimo o boju proti podnebnim spremembam?
Težko je pokazati s prstom na samo enega krivca, gre za kompleksen proces, ki pa vsekakor zahteva odločno ukrepanje. Ampak naš planet je skupni pašnik, kar naredimo mi, se čuti na drugem koncu sveta in nasprotno.
Gaja Brecelj strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu.
Pri tem moramo biti previdni, besedna zveza trajnostni razvoj je večkrat tudi zlorabljena, zato moramo trajnostnemu razvoju vrniti prvotni pomen, govorimo pa o razvoju in ne o trajnostni rasti, kar je še ena od zablod.
Osnutek slovenskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030 je nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
Znanstveniki so jasni, to, kar bomo naredili v tem desetletju, bo v marsičem definiralo našo podnebno spremembo.
