Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani soorganizirali simpozij o univerzitetni profesorici Almi Sodnik, najbolj vidni filozofinji z zgodnjega obdobja razvoja slovenske filozofije. Na simpoziju so v okviru proslavljanja 100-letnice Univerze v Ljubljani spregovorili o njenem življenju in delu.
O življenju in delu prve doktorice filozofije
Univerzitetna profesorica Alma Sodnik, rojena leta 1896, je bila filozofinja evropskega formata. Njen filozofski opus obsega sodobne interpretacije Platona in Descartesa, prvenstveno se je ukvarjala s filozofijo umetnosti, njeno izhodišče je bila estetska, doživljajska izkušnja. Skozi objektivno kritičnost, s katero je naslavljala velika imena in avtoritete filozofije, je razvila svojo lastno filozofsko misel. Kot je na začetku simpozija, ki so ga organizirali pri Slovenski matici, poudaril njen učenec, prof. dr. Tine Hribar, je Alma Sodnik živela v času, ki ženski izobrazbi ni bil naklonjen. Pa vendar je s svojo vztrajnostjo postala doktorica znanosti, prva univerzitetna profesorica filozofije in prva dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani. Prof. dr. Olga Markič je pri tem pojasnila, da se je Alma Sodnik lahko udejstvovala v znanstveni sferi tudi zaradi finančno ugodnih sicer zelo tragičnih osebnih življenskih okoliščin. Izpostavila pa je tudi vidik ženske profesorice na oddelku za filozofijo.
“Na svoji poti se je ravno zato, ker je bila ženska, družbeno soočala s težavami. Omenja se koliko časa je preteklo od vložitve habilitacija pa do tega, da je bila dejansko habilitirana.”
Kot je poudarila dr. Ignacija Fridl Jarc, je Alma Sodnik filozofijo razumela predvsem kot pedagoško zavezo.
“Pravzaprav je ta drža Alme Sodnik paradoksalna in v tem je v bistvu tragična figura slovenske filozofije – je profesorica, ki je kot ženska v mnogih pogledih prebijala meje in prekoračevala spolno diferencirano filozofsko zamejenost, obenem pa je sama ostala osrediščena na ta pedagoški kontekst.”
Znano je, da je bila Alma Sodnik pripadnica racionalistične filozofije, raziskovala je zgodovino slovenske filozofije, v svojem poznem obdobju se je posvečala tudi antični filozofiji. Spregledano pa je njeno delo, ki se ukvarja z vprašanjem položaja žensk. Alma Sodnik je v tej mali knjižici, z naslovom Smernice za vzgojo deklet, izdano leta 1924, zelo odločno zagovarjala potrebo po poklicni enakopravnosti žensk in zavračala njihovo tradicionalno družbeno vlogo. Manj znano je tudi dejstvo, da je Alma Sodnik kot docentka kar dvajset let delala brezplačno. Prof. dr. Olga Markič je ob tem še opozorila na podoben položaj mladih znanstvenic danes, ki so večinoma v negotovih, prekarnih delovnih razmerjih.
