Aktualna tema

V Sloveniji so udari strele najpogostejši v Evropi

V od treh do štirih primerih na leto pri nas strela povzroči poškodbo ali smrt

lightning-2617904_1920
foto: skeeze

V prvih petih dneh julija smo v Sloveniji našteli več kot 22 tisoč udarov strel, kar je več kot desetina letne količine, ki znaša približno 200 tisoč udarov. Kako se pred strelo zavarujemo v gorah, slišimo pogosto, manj pogosto pa o nevarnosti kopanja v morju, jezerih in rekah med poletno nevihto. O zmanjšanju verjetnosti udara strele med nevihto smo se pogovarjali z Goranom Milevom, vodjo področja sistema Skalar pri Elektroinštitutu Milan Vidmar.

»Bivanje v kampih med nevihto je bolj kot zaradi nevarnosti strele nevarno zaradi padajočih vej in dreves, vendar pa se je tudi za zmanjšanje nevarnosti udara strele dobro umakniti v zgradbe, ki so v kampu, ali v avtomobil.«

Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da bo v hišo udarila strela, bistveno zmanjšana, vendar pa nobena zaščita ni stoodstotna.

»Čeprav morajo biti stanovanjski objekti ozemljeni, v času nevihte ni priporočljivo tuširanje, pomivanje posode ali biti blizu vodnih virov, ker kljub vsemu lahko pride do prenapetosti.«

V krogu do 50 m od točke udara strele lahko pride do prenapetostnega lijaka, ki nas lahko poškoduje ali ubije, zato moramo biti od visokih točk v bližini, kot so drevesa, oddaljeni vsaj 50 m.

»Če med nevihto ni dobro uporabljati ožičenega telefona, pa nikar ne odvrzite mobilnega telefona, saj ne privlači strele, med nevihto ga lahko celo uporabljate.«

Najbolje je, da smo v času nevihte v objektu, ne pa na terasi ali pod nadstreškom, saj se tudi okoli objekta pojavi prenapetostni lijak, podobno kot okoli drevesa. Najbrž je prav tak prenapetostni lijak povzročil zadnjo smrtno žrtev strele pri nas pred nekaj dnevi.