Sotočja

Slovenska manjšina 100 let pozneje

Predsednica Zvez Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, Prekmurec, evangeličanski duhovnik v Trstu Aleksander Erniša, koroška Slovenca Rudi Vouk in ddr. Marian Wakounig o pobudi SKUP

porabska jasa
Idila slovenskega Porabja
foto: Silva Eöry

Prekmurje in Porabje

Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino, postali bolj zavedni in ponosni.

»Veseli smo. Prepričana sem, da imajo prekmurski Slovenci oz. Prekmurje razlog za praznovanje. Postati del matičnega naroda zelo veliko pomeni za skupnost. Živiš v državi, v kateri se govori isti jezik, kultura in identiteta sta isti.«

Je pa združitev marsikaj prinesla tudi Porabju, pravi. Takrat se je namreč začelo samostojno življenje porabskih Slovencev in morali so se bojevati za svoje življenje, svoj jezik.

»Bili so trdni in zavedni Slovenci in dokaz tega je, da smo mi porabski Slovenci navzoči še danes, da mladi in mlajši od mene še govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko kulturo in so ponosni Slovenci.«

Andreo Kovacs smo gostili v sredinem Intervjuju, ki ga najdete tu.

Prekmurec v Trstu

Aleksander Erniša, slovenski evangeličansko luteranski duhovnik, ki je lani  za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, je zelo ponosen na svoje prekmurske korenine. V pogovoru z Mirjam Muženič priznava, da mu ob prihodu ni bilo vedno lahko in takrat se je zatekel k svoji prekmurski družini, ki je ohranila svoj domači jezik.

Pokončni Prekmurec skrbi za pastoralo, že prihodnji mesec bo prvo bogoslužje tudi v slovenskem jeziku. Ob tem snuje načrte v dobrobit ljudi na obeh straneh meje in nenehno ohranja vezi z domačimi kraji in tamkajšnjimi rojaki.

»22. septembra, ko je Slofest, smo se dogovorili, da začnemo z bogoslužjem v slovenskem jeziku, najmanj enkrat na leto. To je tudi zame osebno zelo pomemben trenutek. Mesto je zelo povezano s slovenskim jezikom in pomembno se mi zdi, da tudi mi kot župnija, ki je nek odraz tega mešanega okolja, da začnemo s slovenskim jezikom.«

 

Kdaj, če ne zdaj

Na avstrijskem Koroškem bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita. Ob tej za koroške Slovence pomembni obletnici se je oblikovala Iniciativa SKUP – slovenski konsenz za ustavne pravice. S peticijo oziroma memorandumom, ki ga bodo predstavljali slovenskim organizacijam in društvom, želi opozoriti mednarodne, ustavnopravne in zakonske zaveze, ki jih Avstrija še vedno ni izpolnila. Čas je načrtno izbran, pojasnjuje znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk, eden od pobudnikov iniciative.

»Obletnica plebiscita je izjemna priložnost opozarjati na odprte točke, je možnost, da bomo vsaj nekaj dosegli. Če ne ob tej priliki, se človek vpraša, kdaj potem.«

Pomemben dejavnih so tudi jesenske parlamentarne volitve, ko imajo koroški Slovenci možnost, da bo v novi avstrijski vladi tudi njim bolj naklonjena stranka, je prepričan Rudi Vouk.

»Kako naj postanejo naše zahteve del vladnega programa ali koalicijskih pogajanj, če za naše težnje ne izvejo. To moramo zdaj javno povedati, čez en mesec bo prepozno.«

Iniciativa SKUP, v kateri so posamezniki vseh generacij, bo delovala vsaj do 100. obletnice plebiscita, saj želijo spodbuditi neke vrste politizacijo koroških Slovencev. Kot ocenjuje znani odvetnik, v zadnjih letih doživljajo folklorizacijo narodne skupnosti. Manjšina, ki postane samo še folklora, pa nima prihodnosti, pravi.

»Mi sami potrebujemo zavest o manjšinskih pravicah, ki so potrebne. Predvsem pa potrebujemo to zavest pri večinskem prebivalstvu. Manjšinske pravice so namreč zato, da se manjšini ni treba dan za dnem boriti zanje. To bi moralo biti nekaj samoumevnega.«

Dunajski pogled na pobudo in prihodnost koroških Slovencev ponuja ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo. Ugledni davčni strokovnjak in pravnik pravi, da glede položaja koroških Slovencev ni ne pesimist ne optimist, je realist.

Pobudo SKUP vidi kot priložnost, da zbudi krovne organizacije koroških Slovencev. Prepričan pa je tudi, da mora narodnostna politika iskati odgovore na eksistencialna vprašanja.

»Ne smemo razmišljati izključno o narodnostnih vprašanjih, ki so povezana z našo narodno skupnostjo. Koroški Slovenec in Slovenka imata še druge probleme. Kakšna bo moja prihodnost, kako je s socialo, oskrbo, nego, itd. Pri koroški Slovencih mi manjka neke vrste vizija, kako pokriti druga življenjska področja pripadnikov slovenske narodne skupnosti.«

ddr. Marian Wakounig je prepričan, da bi morali najti rešitev za beg možganov, kako vrniti intelektualni potencial rojakov nazaj na avstrijsko Koroško. Daljši pogovor z njim lahko slišite v tokratni oddaji.

Prisluhnite!