Kmetje stopnjujejo pritisk na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju z zvermi. Kako velik je v resnici ta problem in ali smo prišli do meje sobivanja? Komentar Jernejke Drolec.
Komentar Jernejke Drolec ob pritiskih kmetov na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju zveri
Je problem zveri res tako alarmanten ali ima samo preveč medijske pozornosti? Bi morali kmetje o novih napadih zveri poklicati samo telefonsko številko 112 in obvestiti Zavod za gozdove, ne pa problema medijsko izpostavljati? Dejstvo je, da populacija volkov še nikoli ni bila tako velika kot zdaj in dejstvo je tudi, da v zadnjih letih ni bilo odstrela. Junija sprejeti zakon o interventnem odvzemu zveri iz okolja, ki bi omogočil hitro zmanjšanje njihovega števila, je bil sprejet politično in nekako na silo. Izkazalo se je, da ga je v praksi težko izvajati, na to pa so nekateri že opozarjali. Od enajstih volkov na podlagi interventnega zakona še ni padel nobeden. Nasprotno, volkovi so postali še bolj drzni in napadajo celo podnevi. Na podlagi drugih pravnih podlag je bila sicer ustreljena ena volkulja, toda nadaljnji odstrel je tam zdaj prepovedan. Toliko o učinkovitosti. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo preštevanje odstreljenih zveri pripeljalo od rešitve? Ali so zveri res najpomembnejše vprašanje podeželja? Če pogledamo širše, so zveri samo simptom na podeželju, ki kaže, da v preteklosti ni bilo skupne strategije različnih politik za isti prostor, ki si ga delijo živali in ljudje. Predvsem sta si v nasprotju naravovarstveno usmerjena politika in politika dodeljevanja kmetijskih subvencij. Podobna težava se pojavlja pri vprašanju varovanja travniških habitatov, ena politika spodkopava cilje druge politike, a to ni samo težava Slovenije, to je evropski problem. Prav tako kot problem praznjenja in staranja podeželja, ki je v nekaterih državah bolj, v drugih še malo manj izrazit. Zveri niso vzrok, kot trdijo nekateri, za praznjenje podeželja, lahko pa so posledica odsotnosti vizije države, kakšno podeželje želi.
