Teden športa in jezika v Šentjanžu v Rožu in poletna glasbena delavnica v Tinjah, etnološko raziskovanje v Plešcah in vzpon porabskih Slovencev na Triglav. Kaj pa se dogaja z osnovno šolo v Gropadi?
Živahno v Šentjanžu in Tinjah
V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, ki so ga skupaj pripravili domača športno in prosvetno društvo ter Slovenska prosvetna zveza iz Celovca.
34 otrok in mladih, starih od 6 pa do 15 let, je dopoldne v K&K centru utrjevalo svoje znanje slovenščine, popoldne pa so se posvetili športnim dejavnostim. Večini je bilo najbolj všeč plavanje in plezanje.
Poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek je bil z letošnjo udeležbo zadovoljen.
»Kar me zelo veseli je, da je veliko 6,7 in 8-letnih otrok. To je za nas popestritev in zlata vredno, da se tako mali otroci zanimajo za slovenski jezik na avstrijskem Koroškem.«
Med udeleženci so bili večkratni »povratniki«, nekateri pa so bili prvič. Med njimi je bila tudi zelo zgovorna Julija Einspieler, ki se je v Bilčovs preselila iz Ljubljane. V Šentjanžu je bila že sicer že lani, vendar je bila še premajhna, da bi lahko ostala čez noč. Zdaj, ko je dopolnila 6 let, je lahko prespala v Centrisu in bila zato še bolj navdušena.
»Igramo se slovenščino, je full lepo.«
Za dopoldanski del pouka sta zadolžena Simona Javornik Ristič in Aljoša Ristič, avtorja projekta Vilina, s katerim na avstrijskem Koroškem spodbujata zanimanje za učenje slovenščine na drugačen način, prek igre. Najnovejše raziskave so namreč pokazale, da se tako lahko otroci zelo hitro naučijo jezika, pravi Simona Javornik Ristič. Na tednu športa in jezika v Šentjanžu sta bila zadolžena za pedagoški del, čeprav nista pedagoga.
»Vsako dnevno od 2 do 4 ure, odvisno od razpoloženja otrok. Vsi vemo, da otroci kakšen dan malo manj spijo. Mi smo poletna in otrokom prijazna šola, zato se jim prilagajamo. Poleg učenja, ki traja dve, tri ure, poteka vsa komunikacija cel dan v slovenskem jeziku. Priznam, da midva nisva dobra v nemškem jeziku in otroci to vedo in z nama komunicirajo absolutno samo v slovenskem jeziku. Kaj se zgodi? Prvi, drugi, tretji dan je še pristna nemščina, potem začnejo razmišljati v slovenskem jeziku. To je v bistvu pasiven način učenja, ki pa se vtisne globoko v podzavest.«
Udeleženci, prišli so z avstrijske Koroške, z Dunaja in Ljubljane, so bili, kot lahko slišite v tokratni oddaji, navdušeni.
Navdušeni so bili tudi sodelujoči na 12. poletni glasbeni delavnici v Tinjah, ki sta jo pripravila tamkajšnji Katoliški dom prosvete in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. 23 pevk in pevcev, večina z avstrijske Koroške, nekaj pa tudi iz Slovenije, je izpopolnjevalo svojo vokalno tehniko in se pripravljalo na sklepni koncert.
Temelje za poletno glasbeno delavnico, koncept zanjo je postavil Edi Oraže, ki jo je vodil 10 let, pojasnjuje vodja Daniel Sturm, vesel, da se nadaljuje in da je zanimanja vse več.
»Zdaj smo tam, kjer želimo biti. Ponudba je kakovostna predvsem za želeno ciljno skupino. Doseči želimo pevke in pevce slovenskih zborov in skupin tu na avstrijskem Koroškem. Reklama gre tudi v Slovenijo in pomembno se nam zdi, da pride do povezovanja. Vsako leto pride nekaj pevk in pevcev tudi iz Slovenije. Lepo je, da tako nastajajo stiki. Da pesem dejansko združuje, dokazuje tudi zanimanje nemško govorečih in vsako leto imam enega ali dva.«
Pomembni so tudi vrhunski mentorji, ki sodelujejo na delavnici. Umetniška vodja je že drugo leto znana jazz pevka Ana Bezjak, ki poučuje petje na jazz oddelku mariborskega Konservatorija za glasbo. Na delavnici kot korepetitor, zadolžen za ritmiko, poučuje znani koroški slovenski glasbenik Tonč Feinig, za vokalno tehniko sta zadolženi tudi Karin Zemljič, znana mariborska jazz in pop pevka, ki je končala študij na celovškem Konservatoriju za glasbo, ter Vesna Petković, docentka na beograjski univerzi za umetnost, ki je jazz petje študirala v Gradcu.
»To je bil tudi namen te delavnice, da udeležencem nudimo zelo dobre, kakovostne predavatelje.«
Duh Motowna (Soul of Motown) je bil naslov tokratne delavnice, program pa namenjen spoznavanju skladb znamenite produkcijske hiše, s katero so sodelovali Stevie Wonder, Marvin Gaye, The Supremes in drugi, pojasnjuje Ana Bezjak.
»Letos smo se odločili posvetiti naših pet dni raziskovanju zgodovine ameriške popularne glasbe, ki je vplivala na vse, kar dandanes slišimo po radiu. Bi rekla, da kar vseh popularnih, modernih zvrsti, ki temeljijo na afroameriškem vplivu na glasbo šestdesetih, ko so bili temnopolti Američani prvič izpostavljeni kot glavni izvajalci, glavne zvezde. …Značilnost te glasbe je, da je polna spremljevalnih vokalov, torej veliko hormonskih spremljav glavnim melodijam. «
Nekateri udeleženci prihajajo že vrsto let, nekateri so bili letos prvič. Med njimi tudi Ksenja Pirc, ki je skupaj z možem prišla na delavnico.
»Oba sva že vse življenje navdušena zborista. Za delavnico pa sva izvedela po naključju, na koncertu umetniške vodje Ane Bezjak. Po koncertu sva ji čestitala in se pozanimala, ali jo je mogoče kje slišati v vlogi pedagoginje. Omenila je to delavnico, ki ima že dolgo tradicijo, in sva se prijavila. Zelo, zelo uživava v družbi, v petju, znanju mentoric, ki so izvrstne, v zelo dobro organizaciji in namestitvi.«
Presenečena je zaradi hitrega, intenzivnega učenja, energije, ki so jo vsi polni in ki ne popušča, pravi Ksenja Pirc, vajena počasnejšega tempa. Nove pristope poučevanja pa bo, dodaja, tudi sama uporabila pri svojem delu zborovodje.
18-letna Anja Smolnik, poje, kot pravi, že vse življenje. Jeseni bo začela predštudij jazz petja na celovškem konservatoriju, zato je bila poletna glasbena delavnica v Tinjah idealna priložnost za pripravo.
»Super je, vsako leto znova je užitek sodelovati na delavnici. Spoznavaš super ljudi, mentorji so odlični, veliko se naučimo, tako da zelo uživam. Najbolj me navduši energija v tem glasbenem stilu, ker je to res vesela glasba.«
Izpopolnjevanje vokalne tehnike je zelo naporno in zahtevno, opozarja mentorica Karin Zemljič, saj pojejo 10, 12 ur dnevno in to zelo različne skladbe. Prepričana pa je, da je eden najpomembnejših dosežkov te delavnice pogum, ki ga dobijo udeleženci.
»Letos jih je sicer malo manj, predvsem nam manjkajo fantje, zato apeliram na vse fante, ki to poslušajo in radi prepevajo, da se nam prihodnje leto pridružijo. Zagotovo jim ne bo žal, če ne drugega zato, ker je veliko lepih deklet.«
Kako so se udeleženke in udeleženci letošnje glasbene delavnice v Tinjah pripravljali na sklepni koncert, lahko slišite v tokratni oddaji.
Bo pa petje še naprej odmevalo v Domu prosvete v Tinjah. Med 19.in 24. avgustom bo namreč potekal prvi mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila uveljavljena operna pevca, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink.
Živahno v Plešcah in širši okolici
Letošnji poletni tabor v okviru etnološke zbirke Palčava šiša poteka v sklopu projektov delovne skupine za ljubitelje etnologije pri Slovenskem etnološkem društvu in ob sodelovanju Pokrajinskega muzeja Kočevje, Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja z Reke, Društva Osilniška dolina, podružnice Matice Hrvaške iz Čabra in SKD Gorski kotar. Enotedenski program predvideva raziskovanje na terenu pod strokovnim vodstvom, ob večerih različne delavnice, predavanja, filmske in knjižne predstavitve, sklenil ga bo pripovedni večer v petek, v soboto pa bo sledil tradicionalni pohod na Sveto Goro z vaškim sejmom na pleškem trgu.
Osrednji pobudnik zanimive dejavnosti v okviru zbirke Palčava šiša je njen vodja, Marko Smole, sicer magister znanosti s področja elektrotehnike, a velik ljubitelj in poznavalec etnologije, ki je pozabi iztrgal zanimiva pričevanja, k raziskovanju pritegnil številne domačine in se uspešno zavzemal za priznavanje lokalnih govorov, danes vpisanih v seznam nesnovne dediščine obeh držav, slovenske in hrvaške.
Letošnja dejavnost tabora obsega kot običajno, terensko delo in bogat spremljevalni program. Raziskovanje stavbne arhitekture je prve dni na terenu prineslo nova spoznanja, je Marjani Mirković povedal Marko Smole.
V pomemben čezmejni projekt Claustra Alpium Iuliarum je vključen tudi reški Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja, ki že več let podpira tudi dejavnost in delavnice v okviru Palčave šiše, poudarja kustosinja Ivana Šarić Žic, prepričana, da bi morala tudi širša javnost bolje spoznati samo zbirko:
»Na srečo in v moje veliko zadovoljstvo sem bila že večkrat na delavnici. Markovo delo poznam že približno deset let, še ko sem delala kot etnolog konservator pri varstvu same Palčave šiše in njenem vpisu na hrvaški seznam kulturne dediščine. Ta njegov nalezljiv entuziazem, delo, ki ga z ljubeznijo že leta vlaga v delavnico, zelo dobro priča o pomenu tega projekta in velikem vloženem trudu.«
Ob večerih v Palčavi šiši potekajo spremljevalne prireditve, odprte za javnost. Tako se bodo do 17.8. zvrstile pekovska delavnica, projekcija filma o potomcih Kočevarjev s Kozjega vrha avtorja Rasima Karalića iz Delnic, Dejan Troha iz Prezida bo spregovoril o krajevni cerkveni arhitekturi, Simona Kavčič pa nastopila s predstavo Hudič žene polhe past. Tabor bo v petek sklenil pripovedni večer, posvečen spominu na Bojana Pajniča, v soboto pa vse vabijo na Sveto Goro in pleški sejem.
Porabski Slovenci vnovič na Triglavu
Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Predsednik domačega kulturnega in turističnega društva Karel Holec, ki organizira vzpon, je bil na Triglavu že 15.
»Bilo je dobro, uživali smo vsaj meter, vsak korak, saj smo imeli dobro vreme in je bil dostop do Kredarice najlažji doslej. Vzpon na sam vrh pa nam je nekoliko zagrenila nesreča, ki se je zgodila malo pred našim prihodom na Kredarico.«
16 andovskih planincev je na poti spremljalo pet gornikov, ki jim že od začetkov pred 5 leti pomagajo, da pridejo na sam vrh. Prvotno so načrtovali, da bi se na vrh povzpelo 8 planincev, toda zaradi nesreče je večina ostala na Kredarici.
»Do vrha lahko prideš samo, če se sam tako odločiš. Pomembna je fizična in psihična priprava na vzpon, če en umanjka, je varneje ostati na Kredarici. Dva sva ob spremstvu dveh gornikov prišla do vrha in razvila napis Porabski Slovenci ter tako končali našo letošnjo pot.«
Se je pa Karel Holec naslednje jutro še enkrat povzpel na najvišji slovenski vrh in užival v sončnem vzhodu.
Več v tokratni oddaji, v kateri podrobneje spregovorimo o težavah praznega šolskega poslopja v Gropadi, kamor so želeli naseliti šolo za pse vodnike, vendar so se domačini, ki si želijo, da bi tam vnovič zaživela šola, temu uprli.
