Delavci v turizmu in gostinstvu so za Prvi spregovorili o razmerah v tej panogi.
Delavci v turizmu in gostinstvu so za Prvi govorili o razmerah v tej panogi
»Težko je, a se ne damo,« pravi sobarica v hotelu (tako kot ona so tudi drugi želeli ostati anonimni). Predvsem ji je težko, ko ji otrok reče, da bi rad šel, zdaj ko so počitnice, na bazen. »Joj, kaj naj mu rečem. Ne morem, utrujena sem.«
Vsi sogovorniki so se spopadali z nizko plačo, preobremenjenostjo zaradi pomanjkanja kadra in dolgimi delovniki. Gospod, ki je iz Bosne prišel po boljše življenje v Slovenijo (prej je delal v gostinstvu v nekem hotelu, zdaj si je našel boljšo službo), se je spraševal, kje je: »Ali je to sploh Evropska unija? Nenehno sem delal, tudi po 300 ur, 440 ur na mesec, nekoč celo 49 dni zapored nisem imel prosto.«
Fluktuacija delovne sile v tej panogi pomeni težavo, saj ljudje ne ostanejo dovolj dolgo, da se izučijo. Kar pomeni, da imajo zaposleni pogosto opravka z novinci. Eden od njih, ki dela v kuhinji, pravi: »Iz Srbije dobimo veliko študentov, ki so brez delovnih izkušenj. Nadrejeni nas enačijo z njimi glede plačila, glede vsega. Za njih smo samo številke. Rečejo nam: »Saj imate pet kuharjev.« Že, a od tega samo eden zna, druge moraš učiti, gledati.«
Ne želijo biti videni kot številke in strošek, na katerih se lahko varčuje. Poleg urejenih razmer in pogojev si seveda želijo predvsem dostojanstva in spoštovanja. Je to preveč, se sprašujejo?
