Rekordno visoke temperature, suša, neurja. Za nami je teden vremenskih ekstremov, pred na pa del leta, ko človeštvo živi na kredit. Do danes smo namreč porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu. Dan ekološkega dolga oziroma Earth Overshoot Day je prišel najhitreje do zdaj, v enem letu tako porabimo že za 1,75 planeta naravnih virov. V Sloveniji smo sicer ta dan zabeležili že 27. aprila. Povedano drugače, če bi vsi tako živeli kot pri nas, bi potrebovali tri planete. Urška Henigman se je o prihodnosti človeštva na Zemlji pogovarjala z doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Dan ekološkega dolga najhitreje do zdaj, porabimo že 1,75 planeta
Rekordno visoke temperature, suša, neurja. Za nami je teden vremenskih ekstremov, pred nami pa del leta, ko človeštvo živi na kredit. Do danes smo namreč porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu. Dan ekološkega dolga oziroma Earth Overshoot Day je prišel najhitreje do zdaj, v enem letu tako porabimo že za 1,75 planeta naravnih virov. V Sloveniji smo sicer ta dan imeli že 27. aprila. Povedano drugače, če bi vsi tako živeli kot pri nas, bi potrebovali tri planete. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da so ekološki dolg, ogljični odtis ali preseganje meja planeta različni izrazi za isto opozorilo:
Da dejansko človeška dejavnost presega zmožnosti planeta, da bi absorbiral ali pa nevtraliziral naše vplive.
Kurimo preveč fosilnih goriv, izsekavamo gozdove in smo predvsem potrošniki.
Življenjski slog teh 7,6 milijarde ljudi ni več primeren temu, kar planet zdrži.
V ZDA živijo, kot da bi imeli pet planetov, v Nemčiji tri, na Kitajskem dva, v Indiji pa manj kot enega. V Sloveniji živimo, kot bi imeli tri planete. Čeprav imamo gozdove, čisto vodo in lepo naravo, imamo tudi TEŠ in promet. Kako naprej in predvsem, koliko časa še imamo, lahko slišite v pogovoru z znanstvenico.
