Spletne platforme, kot sta Airbnb in Booking, nam ponujajo ogromno izbiro prenočišč za naš dopust, s tolikšno ponudbo pa se povečajo tudi možnosti za nevšečnosti. Kaj lahko storimo, če nam ponudnik povzroči sive lase? So nam spletne platforme dolžne pomagati? Različne zgodbe ljudi, ki so se znašli v neprijetnem položaju in ki jih je zbrala Tina Lamovšek, vam bodo morda v pomoč, da boste pri iskanju in rezervacijah še bolj previdni kot sicer.
Nevšečnosti, ki jih imate lahko pri ponudnikih na spletnih platformah
Na to, da bi bil čas dopusta brezskrben, žal ne moremo vplivati v celoti. Tako se včasih lahko zatakne že pri prenočiščih oziroma ponudnikih. Zbrali smo nekaj zgodb, ki so povezane s spletnimi platformami, kot sta Booking in Airbnb, in ponazarjajo, da gre marsikaj lahko narobe, čeprav si prenočišče skrbno izberemo.
Sarina težavna saga s hotelom – zaradi birokracije, pisanja elektronske pošte in raznih zahtevkov – se je vlekla skoraj leto dni. Prvi hotel, ki ga je rezervirala prek Bookinga, ji je kreditno kartico bremenil takoj po rezervaciji, čeprav je na spletu pisalo drugače. Po dopisovanju s hotelom ji je ta denar vrnil, a ji nato spet zaračunal, teden dni pred prihodom pa celo odpovedal rezervacijo. Ob pomoči Bookinga je dobila novo prenočišče.
»Na tej stopnji so meni že trikrat bremenili kartico: prvotni hotel dvakrat in potem še nov hotel, ki smo ga dobili. Vse skupaj je bilo za 4.000 evrov stroškov na kartici. Ker mi je prvotni hotel dvakrat vrnil nakazilo, sem že na račun menjalnega tečaja izgubila 120 evrov, ker so me bremenili v dolarjih, vrnili pa v evrih. Z Bookingom sem se dolgo časa pogajala, da mi vrne razliko na račun menjalnega tečaja.«
Damjana Bokal, Evropski potrošniški center, svetuje:
“Potrošniki naj si vzamejo dovolj časa, ponudbo natančno preučijo, naj se ne pustijo zavesti lepim fotografijam in opisu, za več informacij lahko obiščejo tudi spletno stran ponudnika, če ta obstaja. Prav tako naj bodo pozorni na morebitne dodatne stroške, na primer za pozen prihod, za posteljnine in brisače, nikar pa ne pozabite preveriti politike odpovedi.”
Neprijetno presenečenje je ob prihodu na Hrvaško čakalo tudi Suzano, ki je povedala, da so njo in njeno družino pričakali sumljivi moški, ki so dejali, da je hiša zasedena, a da jih bodo peljali naokoli in poiskali drugo namestitev: »Takšne, ki jih turisti verjetno ne bi nikoli izbrali za bivanje na morju.« Za pomoč se je obrnila na hrvaško policijo, a brez uspeha: »Rekli so, da dokler mi nihče ni vzel nobenega denarja, dokler ni šlo za nobeno krajo, se oni s tem ne bodo ukvarjali.«
Kar zadeva spletne goljufije, Damjana Bokal še dodaja, naj bodo potrošniki pozorni, kadar gre za rezervacijo v zadnjem hipu na zelo priljubljeni počitniški destinaciji in v “top” terminu. Še zlasti takrat se lahko pojavijo ponudbe, ki so predobre, da bi lahko bile resnične. Zaradi morebitnih goljufij odsvetujejo komunikacijo in nakazovanje denarja zunaj ustaljenih poti, ki jih omogoča spletna platforma.
