V Sloveniji imamo trenutno dve veliki vetrni elektrarni, kar je bistveno manj od sosednjih držav. Večje investicije so doslej naletele na nasprotovanje pri umeščanju v prostor.
Na avstrijskem Gradiščanskem ogrožena vrsta orla biva na obsežnem območju vetrnih polj
V Sloveniji imamo ta hip dve veliki vetrni elektrarni, kar je bistveno manj od sosednjih držav. Pri umeščanju v prostor so številni nasprotovali večjim naložbam. Tu so še potrebe po prilagoditvi omrežja, tudi zaradi nezanesljivosti vetrne energije, ki predstavljajo veliko naložbo. Kot pravi predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica, imajo projekt Volovja reber, ki je bil zaradi pritožbe Društva za opazovanje ptic leta 2013 ustavljen, še vedno v mislih:
»Cene turbin so nižje, učinkovitost se veča. Nove tehnologije so okolju prijaznejše, ni več olja, ni več nevarnosti izpustov v zemljo. Izkoristki so boljši, in kar je, ko govorimo o Volovji rebri, treba poudariti: zemljišča so kupljena, daljnovodi so umeščeni v prostor. Mi nismo še prav opustili ideje o Volovji rebri iz teh razlogov, kot sem povedal. Veter je, lokalna skupnost je temu naklonjena.«
V Dravskih elektrarnah Maribor zdaj načrtujejo vetrne elektrarne na Ojstrici, za katere je v pripravi državni prostorski načrt. Gre za naložbo, vredno približno 13 milijonov evrov. Sandi Ritlop pojasnjuje:
»Iz osmih elektrarn, ki so bile v eni od idejnih rešitev mogoče, so danes v pobudi tri, ki gredo proti avstrijski meji. Samo čez mejo imajo ta hip načrtovanih deset vetrnih parkov.«
In prav Avstrija je lahko marsikomu za zgled. Ivan Komušanac iz evropskega združenja vetrne energije WindEurope pojasnjuje, da so pomislek o ogroženosti ptic uspešno ovrgli na avstrijskem Gradiščanskem, kjer sicer bivata ogroženi vrsti orlov:
»Dve vrsti ptic sta bili že na robu izumrtja, ostalo je le približno 60 osebkov, a kljub temu so si na Gradiščanskem zelo želeli vetrne energije, saj so tam ugodni pogoji za to.«
Danes se lahko pohvalijo z vetrnimi elektrarnami z močjo okoli enega gigavata, kar je več od denimo slovenskega Teša ali Neka. Z ukrepi za ohranitev omenjenih ptic pa se je kljub vetrnicam njihovo število z nekaj deset povečalo na nekaj sto osebkov.
