Tudi skrb za okolje je varčevanje. Slovenski šolarji so v programu Ekošola prvič sodelovali že leta 1996. Kakšne okoljske probleme so zaznavali in reševali takrat ter kako so na varovanje okolja v lokalnem in globalnem smislu pripravljeni danes?
Program Ekošola pri nas deluje že od leta 1996
Ekošola je v svetovnem merilu vodilni in najbolj razširjeni program vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Vanj je globalno vključenih več kot 19 milijonov otrok in več kot 51.000 ustanov v 75 državah. Slovenski šolarji so pod organizacijo društva DOVES-FEE Slovenia v projektu prvič sodelovali že leta 1996. V Sloveniji se z nazivom Ekošola danes ponaša kar 717 izobraževalnih ustanov, kar je približno 30 odstotkov vseh takšnih ustanov pri nas. Vključeni so tako vrtci, osnovne in srednje šole, dijaški domovi, centri šolskih in obšolskih dejavnosti ter celo tri fakultete. Ustanove, ki so v program vključene že dlje časa, se lotevajo vse večjih projektov, pri “novincih” je razumljivo drugače, pove Lucija Marovt:
“Nekaterim je izziv zgolj postaviti različne vrste zabojnikov v posamezni razred oziroma ugotavljajo, ali je postavitev pravilna in katerih odpadkov je največ.”
Vsaka šola je specifična tudi glede na svojo okolico. Primer uspešne Ekošole v strogem središču mesta je zdaj že sedem let Gimnazija Jožeta Plečnika v Ljubljani, kjer je mentorica mag. Darja Silan:
“Na šoli imamo avtomatska stikala in avtomatsko izklapljanje računalnikov po 19. uri, imamo nameščene pitnike, da se izognemo plastenkam, pri šolskih malicah skušamo čimbolj reciklirati odpadno hrano, najbolj pa smo ponosni na šolski vrt.”
