Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Lovro Janša, Stanko Vraz, Pavla Gruden
Na današnji dan pred 270-imi leti se je v Breznici na Gorenjskem rodil brat znamenitega čebelarja Antona Janše, slikar LOVRO JANŠA. Znan je kot izvrsten krajinar, to zvrst slikanja pa je poučeval tudi na dunajski slikarski akademiji. Imel je velik vpliv na mlajši rod slikarjev. Njegov cilj je bil naslikati realistično krajino – to mu je uspelo zlasti z akvarelom. Znan je tudi kot risar dunajskih vedut in vedut iz alpskih dežel. Večina akvarelov, risb in grafik Lovra Janše je v različnih zbirkah na Dunaju, nekaj pa jih hrani tudi ljubljanska Narodna galerija.
—–
Na današnji dan leta 1810 se je v Ceróvcu pri Ljutomeru rodil pesnik STANKO VRAZ, s pravim imenom Jakob Frass. Po gimnaziji v Mariboru je študiral filozofijo v Gradcu. Prve pesmi je poslal Kranjski čbelici, vendar jih zaradi slabo razumljive jezikovne mešanice niso objavili. Nato je začel sodelovati v “Zgodnji daníci” in se približal Gajevemu ilirstvu. Leta 1838 se je preselil v Zagreb ter pozabil na slovensko literaturo. Izdal je več zbirk v hrvaščini; bile so domoljubne in ljubezenske s sledovi evropske predromantike. Njegova edina slovenska objava so “Narodne pesmi ilirske”; to so bili zapisi slovenske ljudske poezije, po večini vzhodnoštajerske. Stranko Vraz je napisal tudi prvo slovensko knjigo v gajici.
—–
Našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku so v Ljubljani odkrili spomenik na današnji dan pred 130-imi leti. Bronasti kip, delo kiparja Alojza Gangla, so postavili pred takratni licej. Tega so po potresu šest let pozneje podrli in prostor uredili kot Vodnikov trg. O postavitvi spomenika so razmišljali že dobra tri desetletja prej, vendar so številni na Kranjskem menili, da bi denarne prispevke za spomenik lahko koristneje porabili, na primer za podporo revnim šolarjem in študentom. Končno je akcija stekla in “Novice” so objavile: “… Vodnikova podoba bo marsikomu srce mehčala in mu ljubezen do domovine navdihnila … Spomenik bo služil Vodniku v slavo, nam v korist, našim naslednikom v vzgled, Slovanom v ponos.”
Slovesnosti ob odkritju se je udeležilo nekaj tisoč ljudi iz vseh slovenskih pokrajin, prireditveni odbor pa je dobil kar 138 telegramov, med drugim tudi iz Francije, Bolgarije in Italije. Za obiskovalce so bile na takratnem Valvasorjevem trgu postavljene tri tribune; v prvih dveh vrstah so bili sedeži po petdeset krajcarjev, v preostalih po trideset. Ko je slavnostni govornik, cesarsko-kraljevi gimnazijski ravnatelj Wiesthaler, odkril spomenik, so z gradu zagrmeli topovi, več kot dvestočlanski združeni pevski zbor pa je zapel slavnostno Ipavčevo in Funtkovo kantato z naslovom “Vodniku”.
Po slovesnosti je bil za pomembnejše goste banket na čitalniškem vrtu, Šiškarji pa so pri Vodnikovi rojstni hiši na Jami priredili, kot je dan pozneje pisalo v časnikih, “pravo ljudsko veselico s petjem, sviranjem vojaške godbe, telovadnimi točkami in bazarjem. Brdke šišenske pevke v narodnih nošah, s pečami na glavah, so še posebno ugajale gostom, ki so se do pozne noči izvrstno zabavali na Vodnikovem rojstvenem domu.” Tistega dne so izšle tudi Vodnikove “Pesmi” in njegova biografija.
—–
Medicinska sestra PAVLA GRUDEN se je rodila na današnji dan leta 1894 v Malih Laščah. Bila je ena prvih diplomantk šole za zaščitne sestre v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Dunaju, pozneje pa postala glavna sestra na otroški kliniki v Beogradu. Po drugi svetovni vojni se je vrnila v Slovenijo ter bila pobudnica ustanovitve “materinskega doma” v Ljubljani in njegova prva ravnateljica.
