Intelekta

50 let Parade ponosa

Ob 50. obletnici prve Parade ponosa se sprašujemo, kje smo na področju doseganja enakopravnosti in enakovrednosti vseh članov in članic družbe

pride parade
foto: babboleo.it

Petdeset let je minilo od policijske racije v zdaj že znamenitem lokalu Stonewall Inn v New Yorku, ki je sprožila prvi odpor istospolno usmerjenih proti policijskemu nasilju. Vstaja, ki so ji v naslednjih letih sledili upori tudi v drugih mestih, je pomenila začetek boja za pravice članov in članic skupnosti LGBT. Kot opozarja Vesna Štefanec iz Društva Parada ponosa, velikokrat pozabljamo na pomemben vidik upora v lokalu Stonewall Inn, in sicer na nevidnost ter izbrisanost določenih ljudi, ki so delovali in še sodelujejo pri boju za pridobivanje človekovih pravic.

“Upor v Stonewallu so začeli nebeli transspolni ljudje, ki so bili spolni delavci, in to se velikokrat pozablja, tako kot se tudi v našem kontekstu velikokrat izbriše določene identitete transspolnih, interspolnih, kvirovskih ljudi in se jih v teh bojih ter praznovanjih pušča ob strani.”

V Sloveniji obstaja organizirano gibanje za pravice ljudi LGBT od leta 1984. Aktivist za človekove pravice Mitja Blažič pravi, da so po 35 letih aktivizma premiki naprej zelo jasno vidni.

Od dekriminalizacije leta 1977 do zakona o varstvu pred diskriminacijo in zakona o partnerski skupnosti. Premiki so vidni tudi v raziskavah javnega mnenja; na družbeni ravni. Diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza je prepovedana. Skoraj vse pravice so zagotovljene istospolnim parom in družinam, vendar imamo še vedno ogromno odprtih tem.”

Širjenje pravic ljudem LGBTIQ+ je vezano na posamezne države, pojasnjuje aktivist za človekove pravice Lovro Centrih.

“Letos smo dobili izenačitev pravic do poroke v Avstriji, Franciji, Tajvanu, Ekvadorju. Bocvana je dekriminalizirala homoseksualnost, nekatere države so naredile korake za izboljšanje pravic transspolnih. Ampak v svetovnem kontekstu je še vedno 35 odstotkov držav članic OZN, ki kriminalizirajo homoseksualnost. 54 članic OZN je podpisnic listine, ki direktno nasprotuje širitvi kakršnih koli pravic ljudem LGBTIQ+. Tako da ta boj v svetovnem merilu definitivno še ni končan.”

Letos smo imeli prvič po devetnajstih letih Parado ponosa tudi v Mariboru.  Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ob tem poudarja:

 “Da se je tudi v drugem največjem mestu v Sloveniji zgodila takšna manifestacija, ki je pritegnila veliko število ljudi, predvsem pa tudi sporočil, podpornikov, da je minila mirno, je velik korak naprej v našem prostoru.”

Parada ponosa v Ljubljani je potekala z geslom “Presezimo kulturo sovraštva” in z jasnim sporočilom, da problematika širjenja sovražnega in diskriminatornega govora postaja vse bolj sprejemljiv način političnega, družbenega in javnega delovanja. Kot opozarja pisateljica Suzana Tratnik, smo v Sloveniji s svobodo govora dobili tudi svobodo sovražnega govora, ki ni zamejen. V Evropi in tudi širše v svetu pa je ta hip opaziti trend retradicionalizacije vrednot in nasprotovanja pravicam, ki so že bile dosežene.

“Parada ponosa; ne biti ponosen zato, ker si pripadnik LGBT, ampak zato, ker si ohranil zdrav razum (…) Ogromno je bilo že narejeno in ne smemo dopustiti, da tudi nas zajame to splošno upadanje bralne pismenosti in nekultiviranosti.”

Več o tem, kje smo v Sloveniji in v tujini na področju doseganja enakopravnosti in enakovrednosti vseh članov in članic družbe, v tokratni Intelekti.