Besedila popevk so nekoč pisali predvsem literati, danes pa lahko 25-krat v treh minutah slišimo "samo ti, samo ti, samo ti...". In samo to.

Po vojni sta se pri nas vzporedno začeli razvijati dve glasbeni smeri – popevkarska in narodnozabavna. Slednja je prevladovala, leta 1962 pa je na Bledu zaživel festival Slovenska popevka, ki se je z vmesno, kar 15-letno prekinitvijo, obdržal do danes. Kakšno vlogo in pečat je pustilo to obdobje v slovenski popularni glasbi, smo ugotavljali v nedeljskem jutru. Krmljali smo z glasbeno urednico Aljo Kramar, ki je o slovenski popevki napisala tudi diplomsko delo.

“Pred festivalom so bile večinoma popevke, ki so bile tuje skladbe, prevedene v slovenski jezik. Potem pa se je pojavila vedno večja potreba po slovenski produkciji. In v veliki meri je bil festival organiziran tudi zato, da je imel radio material za predvajanje.”

Vinko Ovsenik, ki je pisal tudi besedila za popevke je takrat dejal: “Če hočeš razvijati svojo glasbo, moraš imeti svoj festival.”

Slovenska popevka je pustila zlati pečat v slovenski popularni glasbi. Pustila pa je – tako kot vsaka stvar, ki jo pogledamo s časovne distance – nostalgijo. Pa tudi drugačne besede in besedne zveze. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pod geslom ‘popevka’ navedeno: “vokalna skladba v popularnem ritmu in z vsebinsko nezahtevnim besedilom”. To zagotovo drži, a ob tem se postavi vprašanje, kakšna je potem razlika med pop skladbo in popevko? Razlika je v besedilu. Nekoč so besedila pisali predvsem literati, vajeni pesniške vezane besede, z bogatimi jezikovnimi elementi, kot so denimo metafore.

“Danes so besedila popevk velikokrat na prvo žogo: “Odšla si in zdaj sem sam.” Ali pa 25-krat v treh minutah “samo ti, samo ti, samo ti…”. In samo to.”

Besedilo popevke sicer mora biti še vedno dovolj preprosto, da se poslušalec lahko z njim identificira. Ne sme pa biti preveč preprosto, da ne postane klišejsko. Popevka pa mora biti nekakšna smiselna celota, ki jo je Elza Budau opisala tako: “Zame sta besedilo in glasba še vedno ljubezenski par, ki se morata povsem ujemati.”

Nadia Petauer