Studio ob 17.00

Rejništvo po novem

Kakšne spremembe prinašata družinski zakonik in novela zakona o rejniški dejavnosti

Družina
Rejništvo po novem
foto: Geralt

Rejniška dejavnost ima pri nas tradicijo. Pred leti je bilo v rejništvu tudi več kot 1000 otrok, marca letos jih je bilo 856. Sredi tega meseca je poleg družinskega zakonika začel veljati spremenjen zakon o izvajanju rejniške dejavnosti. Ta med drugim daje možnost podaljšanja rejništva tudi po 18. letu, čeprav se oseba ne šola. Ali lahko zaradi tega pričakujemo več oseb v rejniških družinah ali pa je cilj družbe, da bi bili otroci v rejništvu manj časa kot so doslej? O spremembah, ki zadevajo rejniško dejavnost, o vlogi centrov za socialno delo in težavah rejnikov, ki niso otrokovi biološki starši, ampak jim omogočajo čim boljši osebnostni razvoj, se bomo pogovarjali z gosti. To so:

  • Špela Isop, vodja direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
  • mag. Darko Krajnc, bivši rejenec in socialni delavec, predsednik Rejniškega društva Slovenije,
  • mag. Nataša Meolic, strokovna delavka na področju rejništva na Centru za socialno delo Murska Sobota,
  • rejnica Marijana Šuc, prejemnica državnega priznanja za delo v rejništvu,
  • Marta Tomec, strokovna delavka na področju rejništva na Centru za socialno delo Domžale.