Z mladimi iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana smo se odpravili na turistično-novinarski tabor v Italijo. Prehodili smo ulice Firenc, se ustavili v Raveni, občudovali razgled iz San Marina in gledali sončni zahod na plaži Riminija. Vtise s poti slišite v tokratni oddaji Hudo!, ki jo pripravlja Tadeja Bizilj.
»Buongiorno, mamma mia, ecco, basta, arrivederci.« Po ulicah Italije je med hupanjem avtomobilov in brnenjem skuterjev slišati tudi človeške glasove.
Z mladimi iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana smo se odpravili na turistično-novinarski tabor v Italijo. Prehodili smo ulice Firenc, se ustavili v Raveni, občudovali razgled iz San Marina in gledali sončni zahod na plaži Riminija. Vtise s poti slišite v tokratni oddaji Hudo!, ki jo pripravlja Tadeja Bizilj.
Dolce vita in commedia dell’arte v živo
Kot vemo, so Italijani izumili dolce vita (sladko življenje), v resnici pa, vsaj če sodimo po tem, kar se dogaja po ulicah, nenehno hitijo. V italijanskih mestih vlada prisrčna zmeda. Pravzaprav je vse skupaj videti kot commedia dell’arte (predstava italijanskega pouličnega gledališča iz 16. stoletja) v živo. Že opazovanje življenja na italijanskih ulicah je svojevrstna turistična znamenitost. S 46 milijoni turistov na leto je Italija po številu turističnih obiskov peta država na svetu.
Ljudje so Italijo obiskovali že v antičnih časih. Rim, ki je bil takrat središče Rimskega cesarstva, je vsako leto gostil na tisoče obiskovalcev. Pozneje je postala Italija končna postaja romarjev, ker je tukaj prebival papež, v obdobju renesanse pa so v Italijo množično prihajali umetniki in znanstveniki.
Zametki pravega turizma pa so se pojavili v 17. stoletju, ko so začeli v to deželo prihajati evropski aristokrati, ki so proučevali italijansko kulturo. V 19. stoletju se je število obiskovalcev občutno povečalo, in to predvsem zaradi uvedbe železniškega prometa. V 20. stoletju pa se je začel pravi množični turizem, zaradi katerega so na ligurski, jadranski, toskanski in amalfski obali zrasli številni hoteli.
Turizem je gospodarska panoga, ki se v Italiji najhitreje razvija in tudi prinaša največji dobiček. Že dolga stoletja turisti obiskujejo Italijo predvsem zaradi njene umetnosti in kulture.
Italijanska kulinarika
Čeprav Italijani po vsem svetu slovijo po pici, testeninah in paradižnikovi omaki, se njihova tradicionalna prehrana močno razlikuje po posameznih regijah. Znani so po uporabi začimb, zlasti origana, bazilike, timijana, peteršilja, rožmarina in žajblja. Sir ima zelo pomembno vlogo; v Italiji poznajo več kot 400 vrst sira. Pršut, najbolj priljubljena sestavina antipasta, je bil prvič narejen v Parmi, mestu, ki je dalo ime siru Parmezan. Tudi oljčno olje je v italijanski kuhinji nepogrešljivo. Od testenin do zelenjave, mesa ali rib – težko je najti recept, ki ne vključuje ekstra deviškega oljčnega olja. Italija ima tudi več kot 350 avtohtonih sort vinske trte ter je največji proizvajalec, izvoznik in potrošnik vina na svetu.
