Z dopisnico Karmen Štrancar Rajevec smo se pogovarjali o občinskem družinskem drevesu.
Kot prva med slovenskimi občinami se lahko pohvali z njim
V občini Zagorje ob Savi so Nada Brezovar, Andrej Klembas in Uroš Ocepek naredili obsežno družinsko drevo občine Zagorje. Drevo trenutno zajema okoli 120 tisoč posameznikov. Pri njegovi rasti lahko sodeluje vsak posameznik, ki se na kakršen koli način družinsko povezuje z občino, vsak pa lahko z njegovo pomočjo tudi pobrska za svojimi koreninami.
Iz zagorskega rodoslovnega drevesa je moč razbrati marsikaj zanimivega. Ne nazadnje gre na eni strani za kar precejšnje mešanje prebivalcev, ki so mu botrovali splavarstvo na Savi, steklarstvo in rudarjenje, na drugi strani pa pravzaprav zaprtost doline, ki kaj kmalu privede tudi do sorodstvenih prepletanj in mešanj, je povedala Nada Brezovar, ki je glavni “krivec” za nastanek zagorskega občinskega drevesa življenja:
Ja, mešanje je po letu 1800, vidimo, da veliko ljudi prihaja iz Nemčije in Avstrije, pa seveda pozneje, okrog leta 1900 priseljenci iz balkanskih držav. Zelo veliko ljudi je ostalo v kotlini in se ni izselilo, kar po sto let, bi lahko rekli, ostajajo družine znotraj občine, potem se spet malo razširijo in tako se nadaljuje.
Osnova raziskovanja pri nas so župnijske matične knjige – rojstva, porok in smrti. Pripoveduje še eden od soavtorjev, Andrej Klembas:
V teh matičnih knjigah lahko najdemo podatke tja do leta 1600. V Sloveniji je vse v bistvu še fizično brskanje, saj kljub temu, da so skenirane knjige v mariborskem nadškofijskem arhivu, še vedno moramo iti na ta Urad in biti tam prisotni, ne moremo tega delati prek spleta. Slednje je mogoče za avstrijske skenirane dokumente ali pa za dokumente, ki so v Ameriki.
Drevo življenja se pridno širi in dobiva nove veje, tudi onkraj meja Slovenije. Več pa v posnetku oglašanja naše zasavske dopisnice, Karmen Štrancar Rajevec.
