Obstoj bajerja je odvisen od nas in našega ravnanja

Zaznamovanje svetovnega dneva voda v Borovem gozdičku v Novi Gorici

Voda
foto: pixabay.com/pixel2013

V Novi Gorici današnji svetovni dan voda zaznamujejo ob bajerju v Borovem gozdičku. Nič posebnega, bi lahko rekli, pa ni tako! Tako bajer kot manjši borov gozdiček namreč ležita skorajda v središču mesta in sta priljubljeni točki Novogoričanov. Ob bajerju so naravovarstveniki Zavoda Revivo na različnih delavnicah obiskovalcem pojasnjevali številne zanimivosti. Ob domorodnih vrstah rastlin in živali, kot so vodna perunika, belouška, kačji pastir, raca, čaplja, zelena žaba, ponirek, so v bajerju tudi tujerodne vrste, ki ogrožajo njegov obstoj, je pojasnila naravovarstvenica Elena Štendler iz zavoda Revivo.

Izpuščanje domačih tujerodnih ljubljenčkov v naravno okolje je škodljivo. Tujerodne vrste izpodrivajo domorodne vrste iz našega okolja. Ob testiranju smo v bajerju našli gojenega krapa, zlato ribico in babuško ali srebrnega koreslja.

Zelo škodljiva navada, ki tudi ogroža obstoj bajerja, je hranjenje rib s kruhom. Zato je to prepovedano.

Kruh ni primerna hrana za živali, saj ne vsebuje vitaminov in mineralov. Ko so ribe site, ne iščejo svoje hrane. Ko pa prenehajo iskati hrano, lahko zbolijo in poginejo.

Kruh, ki ostane v bajerju, se potopi na dno in začne gniti. Zaradi tega iz bajerja smrdi, pojavljati pa se začnejo tudi alge.