Brskamo po nevrofiziologiji bolečine
Vsi smo najbrž že kdaj doživeli kaj od naslednjega. Da smo na primer skoraj prijeli za vrelo posodo, a še pravi čas, v delčku sekunde, umaknili roko, da se nismo opekli. Ali pa, da smo se tako močno udarili v prst na nogi, da nas je oblila slabost. Za vsem tem so nevrofiziološki mehanizmi, ki jih bomo odkrivali v tokratnih minutah za nevroznanost. V njih tudi o tem, zakaj nekatere ljudi boli že dotik in kako na dojemanje bolečine vplivajo nizke temperature. Za pojasnila smo prosili nevrologa doc. dr. Blaža Koritnika.
Bolečina se je v prvi vrsti razvila kot zaščitna funkcija in to, da zaradi nje trpimo, je na žalost le stranski učinek tega.
V oddaji smo se vprašali, zakaj nas recimo boli, če od mraza otrple roke damo pod toplo vodo, zakaj nekatere ljudi boli že dotik in zakaj nas včasih tako boli, da nam je kar slabo. Najprej pa smo se naučili, kaj nas reši, da se zjutraj denimo ne opečemo z vročo posodo, saj roko še pravi čas umaknemo.
Umaknitveni refleks nas varuje pred tem, da bi poškodovali svoj organizem. Narejen pa je tako, da je čim hitrejši. To pomeni, da takrat, ko gre za neki zelo škodljiv dejavnik, nimamo časa razmišljati, kaj se je zgodilo in kaj bi bil najboljši načrt, da se odzovemo. V takšnem primeru nam pridejo prav refleksi. Že v sami hrbtenjači, preden pride do možganov, se ta dražljaj pretvori v gibalni odziv, pogovarjamo se o odzivu, ki se zgodi v nekaj milisekundah.
