Točen izvor in nastanek krofa sicer ni povsem znan, na splošno pa velja, da so krofi nastali iz ostankov testa pri peki, ki so ga oblikovali v kroglice
Nekateri avtorji navajajo, da so krofe poznali že v rimski kuhinji. Prav tako so arheologi našli ostanke peciva, podobnega krofom, med arheloškimi najdbami ameriških (indijanskih) staroselcev. V stari Avstriji so pisni viri omenjali krofe v 13. stoletju, prvi recepti zanje pa so z Dunaja iz leta 1486.
Krofe, kot jih poznamo danes v naših krajih, naj bi »izumila« dunajska kuharica Cecilia Krapf, ki je vihtela kuhalnico na habsburškem dvoru. Od tod tudi nemško poimenovanje za krofe – krapfen, na Štajerskem jim še danes rečejo krapi. Nad to izvorno teorijo pa niso navdušeni vsi. Tisti, ki oporekajo dunajskemu primatu nad izvorom krofov, so predvsem Nizozemci, ki so v svetu nekako prepoznani kot izumitelji sodobnega krofa. Zanimivo je, da so nizozemski izseljenci krofe najprej odnesli v Severno Ameriko, od tam pa so se nato krofi vrnili v Evropo. Tako je že leta 1809 Washington Irving pisal v svoji Zgodovini New Yorka o pecivu kot o »kroglicah iz sladkega testa, ocvrtih v svinjski masti«. In v omenjeni Zgodovini New Yorka je bila leta 1809 tudi prvič zapisana beseda doughnut – danes mednarodno razširjen in uveljavljen izraz za krof. Sploh za tistega, z luknjo. Od kod luknja?
“Leta 1847 se je Hansen Gregory na čezoceanski plovbi z ladjo, ki je prevažala limete, nasitil tipičnih angleških sladkih kroglic kot predhodnic današnjega krofa. Zdele so se mu preveč mastne, presladke in »kulinarično dolgočasne«. Vzel je malo kovinsko dozo za poper in jo zarinil v kroglico. Nastala je luknja, ki jo je bilo mogoče zapolniti z marsičem. Hansen Gregory je takrat imel komaj 16 let, svojo preprosto pogruntavščino je zaupal mami, ki jo je s pridom uporabila v domači kuhinji.”
Samooklicani izumitelji krofov, Nizozemci, krofe jejo ob božiču in novem letu, ob spremljavi čaja ali penine. Pri nas je inflacija krofov v pustnem času. Po nekaterih izračunih je tako: če bi vsakodnevni prehrani vsak dan dodali en krof, bi bili vsakih deset dni težji za približno pol kilograma. Igralka Renee Zellweger je denimo za filmsko vlogo Bridget Jones vsak dan pojedla 20 krofov in v treh mesecih svojo konfekcijo povečala za štiri številke.
