Kaj pomeni delati pust ali pa citirati in bunkulati na tenko in na tolsto?
Da lipa mo, ma Solbica, tï sy na lipa rožica… Lepa moja Solbica, ti si ena lepa rožica … Mnoge ljudske pesmi oz. wiže iz doline Rezije opevajo lepoto te ozke, alpske doline onkraj Julijcev, v Furlaniji – Julijski krajini. Ko se na pustno soboto pot ustavi ob kavici, se najprej zasliši zvok citiravca in bunkulavca. Obiskovalca prevzame njuna spretnost, ki brez besed in brez namigov, zgolj s preprostimi glasbenimi motivi plete venec rezijanskih wiž. Zvon vabi v ta solbaško cirköw. Mašno obredje teče spontano z neverjetno suverenostjo ljudskega antifonalnega petja ordinarija, ki opozori na več kot tisočletje staro ustno-izročeno tradicijo. Za skrbno varovano svetostjo znotraj cerkvenega obzidja duhovnik nato s posebnim zvonjenjem naznani čas, ko je dovoljeno delati pust. “Delati pust pomeni plesati,” razloži gospa Luigia Negro, skrbna in zavzeta varuhinja rezijanskega izročila.
Dolina Rezije obiskovalca objame in v objemu hodi z njim. Posebnosti izročila, ki strogo loči na posvetno in duhovno in v katerem imata glasba ter narečje zelo pomembno vlogo, je predstavljeno v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
