»In tam je park in v ribniku labodi in dolg kostanjev drevored …«
Mineva 150 let od časa, ko se je v Mariboru zbrala skupina meščanov in se povezala v mestnem olepševalnem društvu, ki nadaljuje svojo tradicijo kot Hortikulturno društvo Maribor. Tri leta po nastanku je društvo zasadilo vzhodni del sedanjega mestnega parka ter korak za korakom večino ključnih mestnih zelenih površin.
V tokratni oddaji se bom s člani društva in veteranom mariborske krajinske arhitekture pomudili v mestnem parku – okolju čudovitih popoldanskih senc, mogočnih dreves v svojem sklepnem življenjskem obdobju, prepletanja otroškega živžava in spomenikov preteklosti, včasih brezobzirno nadležnih kolesarjev in žal – izobilja polparazitske bele omele, katere odstranjevanje je brez vztrajnosti in doslednosti nekakšno sodobno Sizifovo delo. Mariborski mestni park kot ga poznamo je star skoraj poldrugo stoletje, s slovenskega parnasa mu je do roba besed zapel Kajetan Kovič, mi pa mu posvečamo Nedeljsko reportažo.
