Američan Mert Carpenter se je z ženo pred osmimi leti iz Silicijeve doline preselil v Rogaško Slatino
Slovenija kot Švica, a cenejša
Mert Carpenter je prepotoval 48 od 50 ameriških držav. Tudi v Evropo je potoval že pred upokojitvijo, po njej pa sta se z ženo odločila za selitev. Prodala sta hišo v Silicijevi dolini in se vrnila v Slovenijo.
Pristala sva 2. februarja 2011, s seboj sva imela šest kovčkov. Dva meseca sva z izposojenim avtomobilom potovala po državi in spala v hotelih, medtem pa so nama nepremičninski agenti iskali hišo. Zaljubila sva se v staro kmetijo blizu Komna na Krasu, ampak so nama povedali, da bi bilo treba v obnovo vložiti veliko denarja in šest mesecev časa, ki pa ga midva nisva imela.
»Hišo na ključ« sta našla v vzhodni Sloveniji, blizu Rogaške Slatine.
Čudovito je! Živiva kilometer iz mesta, v hrib. Na jasen dan lahko od doma vidiva Triglav – torej imava na dlani tako rekoč vso državo, od enega konca do drugega.
Tako čudovito, da o selitvi ne razmišljata več. Vse, kar bi ju lahko povleklo nazaj v Združene države, sta njuna hčerka in njena družina. A tudi ob tem Mert Carpenter zamahne z roko: »Če naju hočejo obiskati, bodo že prišli.«
Dinamika slovenskih družin
Ameriškima upokojencema v tem obdobju življenja umirjen ritem Rogaške Slatine precej ustreza. Mert igranju orgel v bližnji glasbeni šoli in občasnim sprehodom po okolici doda še aktualno dogajanje v mestu.
Julija in avgusta v Rogaški Slatini poteka glasbeni festival. Dvakrat na teden prirejajo koncerte, na katerih nastopajo slovenski glasbeniki. Poleg tega v paviljonu dvakrat na dan prirejajo koncerte z romantično orkestralno glasbo. Moja žena rada pleše, zato obiskuje več plesnih tečajev – od plesne vadbe do tečajev družabnega plesa in tanga. Dejavna je tudi v eni ali dveh umetniških organizacijah, saj je slikarka.
Par se pogosto pogovarja tudi o naši družinski dinamiki, predvsem v družinah z majhnimi otroki. Opazila sta namreč, da so ti otroci na sprehodih, v restavracijah, celo v kopališču neverjetno mirni.
Število primerov, v katerih so otroci jokali, sitnarili ali se jezili na svoje starše, lahko preštejem na prste ene roke. Očetje prevzemajo tako dejavno vlogo pri vzgoji kot mame. Ne vem, ali je to kulturno pogojeno ali pa je vzrok ta, da mame prvo otrokovo leto ostanejo doma.
Zakonski par iz Amerike svoje države ne pogreša. Nostalgije ne čutita, saj sta navajena odkrivanja in spoznavanja novih okolij – od 30 do 60 dni vsako leto še vedno namenita potovanjem.
