Slovenija zaostaja v ekološki pridelavi hrane

Ekološki kmetje pogrešajo usposobljene ekološke svetovalce, več promocije, predvsem pa ustreznejšo podporo odgovornih za kmetijsko politiko

foto: Srdjan Zivulovic/Bobo

Eden od razlogov za zastoj ekološkega kmetijstva je povezan z znižanjem neposrednih plačil za travinje v okviru zdajšnje finančne perspektive. Zaradi tega je približno 300 kmetij izstopilo iz sistema ekološke kontrole. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec zdaj napoveduje, da bo ekološko kmetijstvo po letu 2020 zagotovo uvrščeno med prednostna področja kmetijske politike. Se bo ta kaj bolj zavzela tudi za težave prekmurskih kmetov? Ti v zadnjem času vse glasneje negodujejo, ker ne morejo obdelovalne zemlje ne kupiti in niti najeti. Pod drugi strani pa slovenske njive v Prekmurju kupuje vse več Avstrijcev. V oddaji smo se še pozanimali, kakšno je pred bližajočo se namakalno sezono stanje namakalnega sistema Vogršček in kako kaže z že dolgo napovedovano obnovo samega zadrževalnika. Podali smo se tudi na Gorenjsko, kjer je bila pred tremi desetletji na višje ležečih predelih z žiti posejana petina njiv. Danes tam žit skoraj ni več. Zato želi Kmetijsko gozdarski zavod v Kranju skupaj s partnerji spodbuditi večjo pridelavo sadja in žitaric z najnovejšim projektom Od pridelka do izdelka.