Torkov kviz

Od ruske zgodovine do svetovnih slikarskih genijev

Za ogled celotnega Ermitaža, ki hrani eno največjih muzejskih zbirk na svetu, bi potrebovali kar 9 let

hermitage-2612663_1920
Zimski dvorec
foto: quinntheislander/Pixabay

5. februarja leta 1852 je za javnost svoja vrata odprl Ermitaž, sloviti muzej v ruskem Sankt Peterburgu, ki z zbirko več kot treh milijonov eksponatov spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam Unescove kulturne dediščine. Začetki enega največjih in najbolj znanih muzejev na svetu pa segajo že v obdobje izpred 255 let, v leto 1764, ko je ruska carica Katarina Velika od nekega berlinskega trgovca kupila 225 del holandskih in flamskih umetnikov.

Ermitaž sestavlja šest zgradb na bregu reke Neva, najbolj znan je Zimski dvorec, nekdanja rezidenca ruskih carjev. Poleg te so za javnost odprti še Mali, Veliki, Stari in Novi Ermitaž ter Ermitaževo gledališče. Vsega skupaj naj bi imel Ermitaž kar 1057 sob, 1768 vrat in 1945 oken. S skoraj 67 tisoč kvadratnimi metri razstavne površine je drugi največji muzej oz. umetnostna galerija na svetu. Če želite videti vse zbirke, vas čaka kar 322 galerij, zato se pripravite na 24 kilometrov hoje. In če bi si za vsako mojstrovino vzeli minuto časa, bi za ogled vseh eksponatov porabili kar devet let!

Inventura je v Ermitažu verjetno poseben podvig, saj imajo na seznamu inventarja kar 3.150.428 eksponatov, od tega več kot milijon 125 tisoč numizmatičnih predmetov, skoraj 800 tisoč arheoloških artefaktov, 17 tisoč slik, 14 tisoč kosov orožja, 12.802 kipa, malo manj kot dva tisoč dokumentov, 345 redkih knjig in še marsikaj drugega. To pa ne pomeni, da se številke ne bodo še višale, pravi naša dopisnica iz Rusije Vlasta Jeseničnik.

“Ermitaž ima poseben sklad in še zdaj kupuje umetnine. Če vodstvo presodi, da je neka umetnina tako lepa in tako pomembna, da jo želijo imeti, bodo to umetnino tudi kupili.”

V Ermitažu najdemo umetnine iz vseh zgodovinskih obdobij, med drugim se muzej ponaša z deli mojstrov, kot so Rafael, Michelangelo, da Vinci, Rembrandt, Picasso, Van Gogh in številni drugi. Zato ni čudno, da je muzej Ermitaž prvorazredna turistična atrakcija, ki jo letno obiščejo več kot štirje milijoni obiskovalcev, poleg domačinov prevladujejo Kitajci, Američani in Britanci. Če načrtujete obisk, je torej obvezen dober načrt, odvisen od časa, ki ga boste Ermitažu namenili. V enem dnevu lahko dobite le neki splošen vtis o muzeju in vidite glavne sobe in najbolj znana umetniška dela. Če želite kar najbolje izkoristiti čas, obiščite muzej v sredo ali petek, ko je odprt do 21.00, druge dni le do 18.00. Konci tednov in šolske počitnice pomenijo več gneče tudi v Ermitažu. Gneča je tudi vsak tretji četrtek v mesecu, ko je vstop v muzej brezplačen.

Ermitaž se ponaša tudi z večjim številom kuratorjev kot katera koli druga umetniška ustanova na svetu. Pa ne le to, “klasičnim” čuvajem in kuratorjem pomaga tudi približno 60 štirinožcev.

“Ti štirinožci so zelo simpatični, so majhni, ampak pravijo, da so dobri varuhi … Katarina Velika je govorila, da si te slike lahko najprej ogleda ona in pa miši. Ampak da miši umetnin ne bi uničile, je kupila mačke.”

Prve mačke, prišle so z Nizozemske, je v Zimski dvorec že leta 1745 naselil Peter Veliki, njegova hči Elizabeta Petrovna, ki se je zelo bala glodavcev, pa je zahtevala najboljše mačke iz Kazana, saj naj bi te slovele po svojih lovskih sposobnostih. Mačke so uspešno prebrodile vse večje pretrese v Rusiji, med drugo svetovno vojno pa so jih domačini iz obupa in lakote polovili in pojedli. Po koncu vojne so mačke znova našle svoje mesto v muzeju. Od leta 1998 celo praznujejo dan Ermitaževih mačk, in sicer 28. marca.

Leta 1837 je Zimski dvorec zajel požar, a so razstavljena dela rešili, tudi med oktobrsko revolucijo je bila prva tarča Zimski dvorec. Voditelji boljševikov so umetnine sicer zaščitili, njihovi nasledniki, ki so prestolnico preselili v Moskvo, pa so tja prenesli tudi veliko umetnin. Prav tako je sovjetska oblast v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja zahodnim muzejem za majhen denar prodala več kot 250 umetnin. Stalin je tako »kupoval« vplivne prijatelje, ki so Sovjetski zvezi omogočili izvoz nafte na prej zaprte zahodne trge. V galerijah Ermitaža pa je tudi veliko umetnin, ki jih je sovjetska vojska ob koncu druge svetovne vojne kot del vojne odškodnine »zaplenila« nemškim muzejem in leta 2013 je zaradi njih skoraj nastal diplomatski škandal. Ko je nemška kanclerka Angela Merkel napovedala, da bo med ogledom muzeja ruskega predsednika Putina spomnila na te umetnine, so iz Kremlja sporočili, da bodo obisk  Ermitaža izpustili, saj zanj ni dovolj časa.

Seveda so predvsem prebivalci Sankt Peterburga upravičeno ponosni na svoj muzej, ki je po drugi strani tudi kamen spotike Moskovčanom. Rivalstvo obeh mest je namreč prisotno že dolgo … Moskva ima sicer lepo število muzejev in galerij, a s sanktpeterburškim Ermitažem se ne more primerjati nobena druga kulturna ustanova v Rusiji. Tudi v svetovnem merilu skoraj nima konkurence.