Možgani na dlani

Aaaaapčih! Na zdravje!

Kako je kihanje povezano z našimi možgani?

13397331035_74405edc15_o
foto: Tina Franklin

Saj poznate ta žgečkajoč občutek v nosu, ko že vemo, da bomo – kihnili – in s tem očistili naše nosne prehode. To je tudi poglavitni namen tega refleksa. Kako informacija o tujku v nosu pripotuje do naših možganov, kaj se nato zgodi, kako na kihanje vpliva sezona prehladov in alergij ter ali kihamo tudi, ko spimo? O tem smo se pogovarjali z asist. dr. Tatjano Robič Pikel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Peti oziroma tako imenovani geminalni živec (trivejni) pošilja sporočila o žgečkanju v nosu našim možganom. Živčni pulz iz nosu potuje po senzoričnih živcih v center za kihanje, ki je v podaljšani hrbtenjači.

Vsi kihamo, razen če si ne poškodujemo omenjenih delov, po katerih potujejo te informacije, je še dodala sogovornica.

Ste že slišali za to, da naj bi tudi sončna svetloba spodbudila kihanje?

Nenadna izpostavljenost sončni svetlobi lahko povroči nenaden proces kihanja. Imenuje se ‘solar sneeze reflex’, tudi ‘photic sneeze reflex’ in je pogostejši, kot bi si mislili. Pojavi se pri 17–35 odstotkih svetovnega prebivalstva, naj bi bil celo deden. Predvidevajo, da je to zaradi prekrižanja povezav že omenjenega trivejnega živca.

S tem refleksom je povezanih tudi veliko zanimivosti.

Hitrost iztisnjenega zraka med kihanjem lahko doseže kar do 160 km/h, pri tem se lahko izkihane kapljice raznesejo tudi do deset metrov daleč in jih je lahko tudi več deset tisoč.