Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem.
"Smo specialisti družinske medicine, ne specialisti za administracijo."
Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic.
»Z veseljem sem se odločil za družinsko medicino, ki mi je najbolj pisana na kožo. Kljub širokemu znanju in izobrazbi ne razmišljam, da bi jo zapustil. Vztrajal bom.«
Pravi, da s tem včasih žrtvujejo sebe, svoje družine, zdravje in tako vzdržujejo primarno zdravstvo nad gladino:
»Gremo v napačno smer, proti kolapsu, ki ga zadržujemo sami zdravniki z entuziazmom. Kolaps se bo zgodil, če se bo nadaljevala indiferentnost odločevalcev in če ne bo mladih zdravnikov. Glavno vprašanje je, kako privabiti mlade, ki si ne želijo v družinsko medicino. Menijo, da je manj cenjena, ker je področje dela široko, ker je za paciente premalo časa … Mlade najbolj privlačijo: dermatologija, nevrologija, kardiologija, plastična kirurgija.«
Njegova ideje je, da bi naročilnice za medicinsko-tehnične pripomočke in podpisovanje potnih stroškov lahko prevzeli na ZZZS, določena dela bi lahko prevzele tudi diplomirane referenčne medicinske sestre. Zdravniki pa bi imeli za paciente dovolj časa:
»Pacient je vedno na prvem mestu, mi smo v svojih ambulantah zaradi pacientov, tudi izobraževali smo se zato, da bomo pomagali ljudem in izpolnjevali svoje poslanstvo. Smo specialisti družinske medicine, ne specialisti za administracijo. Žal pa je polovica našega dela administrativnega.«
Privlači ga fitoterapija, veliko se izobražuje in to znanje združuje z znanjem uradne medicine.
»Fitoterapija bi morala biti dopolnilo uradne medicine. Izbor fitoterapevtskega preparata pa mora biti prepuščen strokovnjaku. Marsikdaj se da pomagati z ustreznimi standardiziranimi preparati, če so pravilno pripravljeni in če so seveda na voljo. Zakon o integrativni medicini je v pripravi ali v predalu.«
Z ženo sta ustanovila zavod Divji vrt, v katerem predavata, izobražujeta in vodita terenske delavnice o zdravilnih in strupenih rastlinah. Zanimanje se povečuje, a tudi na tem področju je potrebno znanje. Dr. Kristanc se pri tem opira predvsem na znanstveno podprta dognanja. Udeležencem približuje naravo in rastline, ki so lahko pomembno dopolnilo zdravilom.
»Največ za zdravje lahko storimo sami. Zdravniki smo le usmerjevalci. Zdravje in dobro počutje si moramo izboriti sami predvsem z zdravim življenjskim slogom in pozitivnostjo. Če človek ne razmišlja pozitivno, če ni motiviran, bo pri svojem delu nezadovoljen, kar pa lahko pripelje do bolezni.«
