Po dveh deklicah na poti še tretji otrok. Odzivi: kitajski raziskovalec prestopil mejo. Gre za zlorabo znanosti.
Če se je sprva zdelo, da gre za znanstveno fantastiko, za daljno prihodnost, je zdaj vse več dokazov, da se že dogaja tukaj in zdaj – kitajske oblasti so prejšnji teden potrdile, da je po dveh deklicah na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne genske škarje – metodo CRISPR. Poskus kitajskega znanstvenika in dileme, ki jih odpira, smo postavili v središče oddaje Intelekta.
Samo sreča je, da ni prišlo, kot vemo do zdaj, do kakršnih koli škodljivih zdravstvenih učinkov. – dr. Roman Jerala
Šlo je za kršenje predpisov, ki omejujejo eksperimente na ljudeh. Pri dirki za slavo in znanstvene evre je bilo pričakovati, da se bo to zgodilo. – dr. Jernej Kovač
Najbolj sporno je, da se spremembe prenašajo iz generacije v generacijo in postanejo trajna dedina človeštva. To je neodgovorno. – dr. Igor Pribac
Poskus moramo obsoditi in take zlorabe znanosti v prihodnje preprečiti. – dr. Gregor Majdič
CRISPR ni človeški izum. Pravzaprav gre za obrambni sistem, s katerim se bakterije bojujejo proti virusom. Znanstveniki so nanj postali pozorni že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ideja, da bi lahko CRISPR uporabili kot orodje za urejanje genskega zapisa, pa je mlajša. Leta 2012 je biokemičarka Jennifer Doudna s sodelavci ugotovila, da lahko z njim kot z nekakšnimi škarjami zarežemo v genski zapis. Revija Science je CRISPR leta 2015 razglasila za glavno odkritje leta.
Uporabo metode CRISPR že zdaj omejujejo smernice in dokumenti, ki so nastali pod okriljem nekaterih mednarodnih organizacij in forumov; kot so UNESCO, Svet Evrope in OECD. Vendar pa še ni deklaracije, ki bi jo podpisale prav vse države in se tako poenotile glede pravil o metodah, s katerimi lahko spreminjamo človeški genom.
Potrebna bo širša razprava. Če je to metoda, ki bo olajšala trpljenje , s katero bomo premagali bolezni, ne bi imel pomislekov, da bi jo uporabil. - Roman Jerala
CRISPR nam je podartila narava. To orodje bo lahko izjemno močno za marsikatero družino; še posebej za starše otrok, ki bolehajo za genetskimi boleznimi. - Jernej Kovač
Misliti moramo na prihodnost in jo pri odločanju postaviti v ospredje. Zavedati se moramo odgovornosti za usodo prihodnjih generacij. Od nas je odvisno, kako bodo ljudje živeli jutri. - Igor Pribac
Včasih si napačno predstavljamo, da lahko na Kitajskem delajo, kar hočejo. Temu ni čisto tako. Raziskave morajo tudi tam iti skozi etično presojo. - Gregor Majdič
Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Kako bo tehnologija CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja? Ali bo CRISPR priložnost za razvoj novih metod zdravljenja ali etično sporen postopek, ki bo ljudi razdvojil? Kje so meje dopustnega? Odgovarjajo predavatelji, raziskovalci in doktorji znanosti: Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani, Jernej Kovač s Pediatrične klinike, Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani.
