Aktualno

“Zato je težko biti ravnatelj”

Primer Dušana Merca in kako lahko šole sploh ukrepajo v podobnih primerih

4099683677_89e97578ca_o
foto: kardboard604

V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona, saj naj bi nekdanji ravnatelj na prvi obravnavi dodatno osvetlil vso zadevo. Nam se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča.

Merc pravi, da se je kot ravnatelj odzval takoj, ko je izvedel za nasilje: “Treba je ukrepati takoj, treba je ukrepati odločno, potem se bomo pa pogovarjali.” Da je s prepovedjo prisotnosti pri pouku ubranil žrtvi pred nadaljnjo izpostavljenostjo psihičnemu in fizičnemu nasilju ter je zato deloval pravilno, menijo tudi Katja Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju in Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva. Inšpektorat in tožilstvo pa sta najprej presodila, da gre za kršenje pravice do izobraževanja. Vse to je Dušan Merc zavrnil:

“Inšpektorat je hobotnica, ki je na ministrstvu že zelo dolgo. Problem je v tem, da ima strukturno napako: da so oni inšpektorji, o pedagogiki pa pojma nimajo. (…) Ta inšpektor, ki je bil tukaj, ni vedel popolnoma nič. In to je glavni greh. Napisal je ne vem koliko uredb, jaz sem vse zavrnil. Njegovih zapiskov je bilo 107 strani in za vsak njegov zapis sem napisal, da ni res, da se je zlagal.”

Navodila in predpisi ob pojavu nasilja na šoli so po mnenju Martine Vuk, državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, jasni:

“Zaposleni na šoli morajo najprej posredovati, da se nasilje prekine v tistem trenutku, potem morajo ugotoviti, ali morajo žrtvi kar koli ponuditi – zdravniško pomoč, varen prostor – in v vsakem primeru odstranijo storilca. Potem pa obveščajo naprej. Šolska svetovalna služba se mora takoj vključiti, treba je obvestiti ravnatelja, starše in, če ocenijo, da je potrebno, obvestijo center za socialno delo in policijo. Ta cela veriga je vzpostavljena in deluje.”

Po besedah Gregorja Pečana vse skupaj ni tako preprosto. Kljub prevelikemu številu predpisov in zakonov, ki urejajo delovanje šole (tisoč strani), so predpisi presplošni. Zato smo Pečana vprašali, kakšne pristojnosti ima ravnatelj, ko ima na šoli problematičnega učenca. Lahko ga odstrani iz razreda, a mora zagotoviti nadzor, za kar po navadi šola nima prostega učitelja. Lahko mu da opomin, trije pripeljejo do prešolanja, ne pa izključitve. Tu so šole v težavah in prepuščene same sebi – najti morajo namreč drugo šolo, ki bo sprejela učenca. Pečan zato pravi, da bi morala šolska zakonodaja vključevati možnost izključitve. Posebej težko pa je tudi takrat, ko starši s šolo ne sodelujejo in med njimi ni zaupanja. Glede na to, da tudi v družbi ni najbolj pozitivnih zgledov, je vzgojno poslanstvo šole zelo težko izpolnjevati.

“V državi, v kateri nihče ne preganja sovražnega govora, v kateri vsak vidi, kako se ti, če imaš dobrega odvetnika, ne zgodi nič, je težko potem šolam vzgajati otroke v ustreznem duhu. Zato je težko biti ravnatelj.”