Roman o zadnjih izdihljajih nemške okupacije, prihajajočem sovjetskem diktatu in konstantnem konformizmu češkega meščanstva. Visoko nad vsem tem pa - jazz!
Z našega, nekoliko oddaljenega in površnega gledišča, se morda zdi, kakor da je vso češko književnost po drugi svetovni vojni mogoče povzeti z enim samim imenom – z Milanom Kundero. Vendar pa tovrstno, rokohitrsko sklepanje v slepo pego bralske pozornosti potiska nekaj resničnih velikanov, pisateljev svetovnega formata. Med temi velja omeniti vsaj Bohumila Hrabala z romanom Stregel sem angleškemu kralju ter Josefa Škvoreckega, čigar mojstrski romaneskni prvenec iz leta 1958, Strahopetci, je pred nedavnim izšel pri Cankarjevi založbi. Slednjega predstavljamo v tokratnem Sobotnem branju. Tako v pogovoru s prevajalko Nives Vidrih skušamo odgovoriti, kako se med platnicami ene knjige staknejo zgodovinski dogodki ob koncu druge svetovne vojne, kritična analiza češkega narodnega značaja, kronična nedosegljivost lepih, mladih deklet in, visoko nad vsem tem, jazz, ki v sebi nosi obljubo osebne svobode in neskaljene kreativnosti.
