Skandinavska, kavkaška ali slovenska?

Bolj kot poreklo je pomembno, da se po praznično drevo ne odpravimo v bližnji gozd

foto: Flickr

Obvezni del veselega decembra je okraševanje božičnega oziroma novoletnega drevesa. Prvi program se je na četrtkov obisk odpravil v Arboretum Volčji Potok, kjer smo v drevesnici preverili razlike med smrekami in jelkami, razlike v njihovem poreklu, kakšna so drevesa, ki jih kupimo v večjih trgovskih centrih ter zakaj je odločitev za naravno drevo okolju bolj prijazna.
Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo v Arboretumu Volčji potok je povedal, da je razlika med smreko in jelko v tem, da posušene iglice pri slednji ne odpadejo. Da bo v tem času v naših stanovanjih in hišah čim manj težav z odpadanjem iglic, je v vsakem primeru pomembno, da odžagano drevesce, ki smo ga kupili, damo takoj v vodo in ga imamo v takšni posodi ves čas.

Največ kupcev je takšnih, ki imajo predstavo o idealni stožčasti jelki. Tega v naravi ni. To so drevesa iz danskih plantaž. Smreka, ki je potovala dva tisoč kilometrov, je gotovo že naredila velik odtis na okolje. Če bi zares vzeli to, da se moramo vesti okolju odgovorno, potem je jasno, kaj moramo izbrati.

Miha Zabret, vodja krajevne enote Kamnik na Zavodu za gozdove Slovenije je povedal, da se še vedno dogaja, da po gozdnih robovih v bližini mest in naselij po sezoni v mesecu februarju opažajo številne odvržene in odslužene novoletne jelke. Gozdovi so naše bogastvo, zato je pomemben tako imenovan gozdni bonton.

V Sloveniji imamo okrog 70 odstotkov privat gozdov in ne moreš kar k nekomu na vrt in mu enostavno odsekati tiste njegove smrečice. To je kaznivo dejanje. Moramo dobiti privolitev lastnika. Tudi zato, da on pridobi ustrezno označitev te smreke. Lastnik je namreč v ta gozd verjetno vložil veliko dela. Če mu ti odsekaš smrečico, ki je bila namenjena za zibko ali stopnišče, mu boš naredil veliko škodo.