Ko se je šele začel risati dan, nas je, preden se je odpravila v ambulanto, na Prvem obiskala dr. Nina Fokter Dovnik. Pred kratkim je prejela posebno priznanje Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO). Na specialističnem izpitu iz internistične onkologije, ki ga je opravljala lani v Madridu, je namreč dosegla največje možno število točk in bila najboljša med 360 kandidati iz vsega sveta. O izpitu, onkologiji, malih radovednostih, ki so prerasle v velike raziskave in delo, prehojenih poteh in željah za prihodnost se je pogovarjala z Mojco Delač.
Dr. Nina Fokter Dovnik je na specialističnem izpitu iz internistične onkologije zbrala vse točke in bila najboljša med 360 kandidati z vsega sveta
Dr. Nina Fokter Dovnik v zadnjih letih premaguje veliko kilometrov med Mariborom in Ljubljano, kjer ji je ostalo še približno pol leta specializacije. Potem jo čaka še slovenski specialistični izpit. Vstaja pred peto uro, v Ljubljano pride trikrat do štirikrat tedensko, enkrat do dvakrat na teden pa deluje v ambulanti v mariborskem UKC. Pravi, da ji delo s pacienti veliko pomeni. Preden se je v torkovem jutru odpravila v ljubljansko ambulanto, se je ustavila v radijskem studiu Prvega:
“Vedno sem bila kar jutranji človek, zvečer pa moram kar zgodaj spat, da se spočijem.”
Tudi pri pripravah na specialistični izpit je ob končevanju doktorata in mali hčerkici malo spala. A, kot pravi, se vsaj zaradi voženj, ki vzamejo veliko časa, že vidi “luč na koncu tunela”. Dela pa je, pravi dr. Nina Fokter Dovnik, ogromno, saj je področje onkologije takšno, da se delo nikoli ne konča. In kakšen je bil izpit, ki ga je opravljala v Madridu?
“Izpit je kot pisni test, 100 vprašanj, piše se dve uri in pol, na petih lokacijah po svetu, istočasno. Potem pa tri mesece čakaš na rezultate. To je bilo najbolj mučno.”
Pravi, da jo vse, česar se bolj poglobljeno loti, začne zanimati in da bi se gotovo dobro znašla tudi na drugih področjih zunaj medicine. A ta ji je bila tako rekoč položena v zibko.
“Raziskovalna dejavnost me je zanimala že od malih nog, vedno sem bila bolj radovedna, bolj v medicino usmerjeno znanstveno radovednost pa sta mi privzgojila mama in oče, ki sta oba zdravnika. Začela so me zanimati vprašanja, o katerih smo se doma pogovarjali.”
Tako je že kot gimnazijka (bila je tudi zlata maturantka) začela raziskovati na področju medicine, kjer zavzeto in predano tudi ostaja. Vesela je odzivov na njen nedavni uspeh, hkrati pa tudi presenečena, da javnost to tako zanima. Pozitivnih zgodb v našem zdravstvu je veliko, pravi dr. Nina Fokter Dovnik. Več pa v pogovoru.
