Sotočja

Bodo opozorila obrodila sadove?

Od pozivov za zaščito slovenskih časopisov v Rimu, prek kmetijstva v Porabja in na avstrijskem Koroškem do pouka slovenščine v Varaždinski županiji

5885799349_72e6d94d66_o
Italijanski parlament
foto: Flickr

Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Bo državna podpora ostala?

Kot ugotavlja rimski dopisnik Rtv Slovenija Janko Petrovec, je že dolgo znano, da Gibanje petih zvezd nasprotuje javnemu financiranju tiskanih medijev.

»Po svojih družbenih omrežjih izvaja pogoste trolovske napade na kritične komentatorje, zlasti v velikih vsedržavnih časopisih. V tem smislu tudi napoved ukinitve državnih podpor tisku mnogi berejo predvsem kot maščevanje za kritično držo do politike Gibanja petih zvezd.«

Ukinitev podpor bi prizadela predvsem male časopise, lokalne časopise, glasila občin in seveda – manjšinske časopise, kot je tirolski Dolomiten ali slovenski Primorski dnevnik, pa seveda slovenska tednika Novi glas in Novi Matajur. Slovenski časopisi se sicer delno financirajo iz zaščitnega, iz naslova subvencij za tisk pa prihaja okoli 3 milijone evrov letno. To je pomemben denar, brez katerega bi slovenski časopisi v FJK lahko zaprli vrata.

Toda dogajanje zadnjih tednov je nakazovalo, da bo Gibanje petih zvezd moralo popustiti, saj so kritike prihajale od povsod: ne samo iz opozicijskih vrst, ampak celo od vladne partnerice in iz dela v Gibanju samem.

Predsednik Italije Sergio Mattarella se je med obiskom na Južnem Tirolskem zavzel za politiko podpore svobodi tiska in za dosledno zaščito jezikovnih manjšin. Premier Giuseppe Conte je na vprašanje Janka Petrovca na srečanju s tujimi dopisniki v Rimu 22. 10.2018 potrdil, da njegova vlada misli resno z odpravo subvencij tisku, a hkrati zagotovil, da bo zakon upošteval izjeme in da bo varoval stopnjo zaščite jezikovnih manjšin.

»Proti ukrepu se je dvignila vsa opozicija, zlasti leva: slovenska senatorka Tatjana Rojc je mobilizirala svoje politične zaveznike in celo osebno pisala predsedniku Mattarelli. Za zaščito slovenskega tiska – in torej za ohranitev subvencij – pa se je nenazadnje opredelila tudi vladna Liga – zlasti preko izjav predsednika Furlanije Julijske krajine Massimiliana Fedrige, ki zagovarja obstoječo ureditev.«

Vprašanje financiranja manjšinskih časopisov je v okviru obiska v Rimu izpostavil zunanji minister Miro Cerar. Skoraj sočasno sta se predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudi Pavšič in Walter Bandelj, v Rimu srečala z vodjo senatorjev Gibanja petih zvezd Stefanom Patuanellijem, ki je Tržačan in torej pozna manjšino.

Patuanelli se je v izjavi za Primorski dnevnik zavzel, da ukrep krčenja podpor tisku – ki ga podpira tudi on, ne bi smel škodovati jezikovnim manjšinam. Gibanje petih zvezd naj bi zato preučevalo dve možni rešitvi iz nastale zadrege. Prva predvideva uvedbo državnega sklada za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev. Po drugi pa naj bi državne podpore za Primorski dnevnik ter tednika Novi glas in Novi Matajur črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov, je poročal Janko Petrovec.

In kdaj bi lahko bila znana dokončna odločitev?

»Po dosedanji praksi vladne naveze – v zadnjem trenutku. Sporni proračunski zakon za prihodnje leto je zdaj v parlamentarni razpravi. Zaradi dobro znane grožnje z evropskimi sankcijami zaradi previsokega načrtovanega primanjkljaja bo zakon med razpravo deležen številnih popravkov, saj so pogajanja z Brusljem v teku. Spremembe bodo vnašali preko poslanskih pobud – a za večino predlaganih sprememb bo stala vlada. Verjetno tudi pri dokončni obliki ukrepa o ukinjanju državnih prispevkov tisku.«

Bi lahko bili pritiski uspešni?

Gibanje petih zvezd je sporno poslansko dopolnilo umaknilo. Italijanska vlada pa bo zdaj, po poročanju Primorskega dnevnika, med obravnavo državnega proračuna v senatu vložila svoj predlog glede javnih prispevkov časopisom.

Kot je napovedal vladni sekretar za založništvo in vidni predstavnik Gibanja 5 zvezd Vito Crimi,  je treba postopno znižati javne podpore časopisom in urediti sektor njihovih prodajaln oziroma trafik. Prepričan pa je tudi, da se bo senat odločil za krčenje direktnih javnih prispevkov časopisom.

Dogajanje bomo seveda še naprej spremljali tudi v Sotočjih. Senatorka Tatjana Rojc in njeni parlamentarni kolegi iz južnotirolskih in valdostanskih strank so namreč za 13. december napovedali veliko protestno akcijo v parlamentu.

Razvojni program slovenskega Porabja pomemben tudi za Slovenijo

Rojake v Porabju je 30. 11.2018 obiskala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je življenje Slovencev v sosednjih državah spoznavala že kot državna sekretarka Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Predstavniki porabskih Slovencev so ministrici med drugim predstavili zelo pomemben razvojni program za prihodnje obdobje. Da je dokument izjemnega pomena, se je v pogovoru Silvo Eöry. strinjala tudi ministrica. Poleg strateškega okvira za nadaljnji razvoj predvideva tudi zelo konkretne ukrepe.

»V njem so konkretni projekti za nadaljnji razvoj, opredeljeni so tudi viri, s katerimi bi se lahko ti projekti financirali.«

Da bo razvojni program, ki so ga čakali več let, izboljšal življenje v Porabju, je prepričana zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Projektu, ki ga je pripravila Državna slovenska samouprava ob pomoči izkušenega svetovalnega podjetja, je naklonjena tudi madžarska vlada.

»Mislim, da, če se začne program uresničevati, bo naša pot lažja. Začel se bo konkreten gospodarski razvoj. Seveda računamo na podporo madžarske vlade, ki je pripravljena tudi finančno vložiti v razvoj te pokrajine. Seveda pa smo prepričani, da se bo odzvala tudi matična država s finančno pomočjo in da bomo ob tem izkoristili tudi možnosti, ki jih ponujajo evropska sredstva.«

Pa ta program podpira tudi Slovenija? Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pojasnjuje:

»Gotovo je (program) izjemnega pomena tudi za Slovenijo, ki si želi pri tem pomagati, sodelovati in na ta način omogočiti slovenski narodni skupnosti pogoje, da bodo tudi mlajše generacije ostale v slovenskem Porabju.«

Ministrica se zavzema tudi za tesnejše sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko v prihodnji finančni perspektivi EU, po vzoru sodelovanja med Slovenijo in Italijo v tem finančnem obdobju., na področju   čezmejnih projektov.

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec v pogovoru s predstavniki porabskih Slovencev

foto: Silva Eöry

‘Ni velikost tista, ki te naredi velikega!’

Koroška Slovenka Olga Voglauer je svetovalka pri Kmečki izobraževalni skupnosti (KIS), organizaciji, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali tudi z zbornikom Naše kmetije, v katerem so predstavljene kmetije, izbor iz desetih let izhajanja Kmečkega koledarja. Zasluge zanj ima prav naša sogovornica, ki si je pred desetletjem, ko se je pridružila KIS, za cilj zastavila tudi izdajo tega koledarja, v katerem se predstavljajo koroške slovenske kmetije.

Eden pomembnih projektov je projekt SLAVIT – slovensko v naravoslovje treh dežel, ki poteka v okviru programa ERASMUS+. Namenjen je dijakom Slovenske gimnazije v Celovcu, Znanstvenega liceja dr. France Prešeren iz Trsta in Biotehniškega centra Naklo, cilj pa dati večji poudarek naravoslovju.

Olga Voglauer opozarja, da je izobrazba tudi  na področju kmetijstva vse pomembnejša. Zato  se ji zdi vse manj pomembna ideja, da bi vsaj na eni od kmetijskih šol na avstrijskem Koroškem poučevali v slovenskem jeziku. Triletna poklicna kmetijska šola namreč ni dovolj za uspešno kmetovanje.

»Delati bomo morali na tem, da razvijamo perspektive za izobražene ljudi tudi na področju kmetijstva.«

Iz lastnih izkušenj, z možem imata namreč ekološko kmetijo, pa tudi ve, da je vse bolj pomembna inovativnost.

»Če hočeš preživeti kot kmet, moraš imeti inovativen pristop in močno ekonomsko vizijo, kako kmetijo ohraniti in razviti.. Ni velikost tista, ki te naredi velikega, niso hektari tisti, ki te delajo uspešnega, temveč ideja in njena uresničitev.«

Sogovornica je ena redkih mladih koroških Slovenk in Slovencev, ki se je po končanem študiju na Dunaju vrnila domov. Kako to?

»Verjetno prav zato, ker sem kmečko dekle. Sem pač zrasla na kmetiji in ravno to me veže na Koroško, poleg tega pa me veže moja slovenščina, moja kultura, naša zgodovina. Tako se laže odločiš, da se vrneš na Koroško. Vem pa, da to ni množičen pojav.«

Inovativne metode poučevanja slovenskega jezika

Pred 6 leti smo v naši oddaji poročali o velikem zanimanju za učenje slovenščine v Varaždinski županiji. Kar 14 osnovnih šol je namreč začelo s poukom slovenskega jezika, ki so ga poučevale učiteljice iz Slovenije.

Pouk slovenščine po tako imenovanem modelu C, ki ga financira Hrvaška, so sicer najprej vpeljali v eni od varaždinskih gimnazij v šolskem letu 2011/12, ko ga je obiskovalo 64 dijakov.

Leto pozneje se je dopolnili pouk slovenskega jezika, ki pa ga financira Slovenija, začel še na osnovnih šolah, za kar ima veliko zaslug tamkajšnja predstavnica slovenske manjšine Barbara Antolič Vupora, ki je dala pobudo. V šolskem letu 2012/13 je tako dopolnili pouk slovenščine na 14 osnovnih šolah obiskovalo 239 učencev. Šest let pozneje se je število učencev razpolovilo, pouk pa v letošnjem šolskem letu poteka na 7 osnovnih šolah.

Kdo so učenci, ki obiskujejo pouk, kakšen je njihov odnos do jezika in kakšen odnos imajo do jezika njihovi starši, je zanimalo tudi raziskovalci z Inštituta za narodnostna vprašanja, ki vse od začetka spremljajo ta projekt. Kot pojasnjuje doktorica Mojca Medvešek je glavni motiv za učenje pragmatičen.

»Slovenski jezik vidijo kot perspektiven jezik, ki jim bo ponujal večje možnosti pri zaposlovanju ali nadaljnjem izobraževanju. Seveda pa so tu tudi sorodniki iz Slovenije, meja je zelo mehka, fluidna, veliko hodijo v Slovenijo, v cerkev, trgovino. Slovenščina jim je tudi domač jezik.«

Gre za zelo pomemben projekt, pravi učiteljica slovenščine Damjana Hliš, ki sodeluje vse od začetka.

»Ne le da širimo  tuj jezik, kot mu nekateri rečejo. To je tudi za marsikoga prvi jezik, materinščina, ki pa ga ne upajo izrazit. To je tudi jezik sosedov in zdi se jim pomembno. Imajo sorodnike pri nas, prijatelje, hodijo nakupovat, na izlete in želijo govoriti slovensko. Za nas je to neko poslanstvo, ki ga čutimo in z veseljem opravljamo.«

Pouk na osnovnih šolah poteka enkrat tedensko dve šolski uri in skupine so zelo heterogene oziroma je znanje jezika pri učencih različno, zato so morale učiteljice razviti nove učne metode, s katerimi motivirajo učence. Pri tem so zelo uspešne, kar dokazujejo tudi rezultati sami. Pokazalo se je, da so učenci z manj znanja na začetku na koncu lahko celo uspešnejši. Projekt se bo tako nadaljeval, zagotavlja Roman Gruden z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki prav sodeluje že vse od začetka.

Zadovoljen in poučevanju slovenskega jezika naklonjen pa je tudi načelnik za šolstvo Varaždinske županije Miroslav Hudjek, ki je doštudiral v Mariboru.

»Gre za fantastičen projekt in navdušen sem nad odzivom, kakršen je. Bo pa še veliko boljši, saj bomo vpeljali nove programe, ki bodo še povečali zanimanje učencev za pouk slovenskega jezika. Gre za mednarodno šolo v naravi, ki jo bomo pripravili skupaj s Slovenijo.«

Kako pa projekt ocenjuje predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman, vodja izpostave INV na Reki? Prisluhnite oddaji!