Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Tudi pojavi novembrskega cvetenja zaradi visokih temperatur niso več redkost
Južni veter že kakšna dva tedna v naše kraje prinaša vlago in višje temperature. V zadnjem tednu tako namerjamo kar do 7 stopinj Celzija več, kot je povprečje za november. Da so temperaturne razlike med jutrom in dnevom majhne, je krivo oblačno vreme, hkrati pa tudi ponoči ni izrazitega ohlajanja, pojasni meteorolog Brane Gregorčič:
Šele po 15. novembru se nakazuje možnost, da bi se temperature počasi začele spuščati.
Dejstvo je, da je število toplejših obdobij večje od števila hladnejših. Letos sta bila tako samo februar in marec pod temperaturnim povprečjem.
Od 10 mesecev v letu 2018 jih je kar 8 nadpovprečno toplih.
Kako se na višje temperature odziva rastlinstvo? »To se kaže tudi v naravi in razvoju vegetacije, ki ta hip še ni prekinila svojega vegetacijskega cikla, bil bi pa že čas, da vstopi v zimsko mirovanje,« pove dr. Andreja Sušnik z ARSA. Kljub neobičajnim razmeram za zdaj na kmetijskih posevkih ali v trajnih nasadih ni večjih odstopanj in je vse brez posebnosti, pritrjuje tudi Dušica Majer s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Težave se lahko pojavijo, če se bo takšno vreme nadaljevalo naslednjih 14 dni.
Tople vremenske razmere rastline čezmerno izčrpavajo, kar pomeni, da bodo slabše pripravljene na prezimitev, po drugi strani pa so manj odporne na škodljive organizme, ki v takih toplih razmerah ne prekinejo svojega življenjskega kroga.
Segrevanje ozračja je ugodno za povečevanje populacije in širjenje komarjev, zato so se pri nas tudi razširili tigrasti komarji, ki prenašajo nekatere bolezni in jih pred leti v naših krajih ni bilo. V teh dneh opazimo tudi še vedno živahne osice, muhe, pikapolonice, hrošče smrdljivce in druge insekte, kar je precej netipično za november.
Kot omenjeno, je letošnje leto spet še eno v vrsti pretoplih let in to ne samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu. Podnebne spremembe niso stvar prihodnost, dogajajo se tukaj in zdaj, je jasna klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Za marsikoga so te višje novembrske temperature prijetne, a širša slika nam pove, da visoke temperature prinašajo tudi ekstremne vremenske pojave.
Kajfež Bogatajeva je kritična do politike, ki da je gluha za opozorila znanstvenikov glede posledic, ki jih prinaša globalno segrevanje in jih pravzaprav že čutimo.
