Orson Welles – genialec, ki je samo z glasom povzročil masovno paniko
Pred natanko 80 leti – 30. oktobra leta 1938 – je newyorška radijska postaja CBS nenadoma prekinila predvajanje in oglasil se je napovedovalec:
“Prekinjamo oddajo zaradi objave posebnega poslovnega združenja za sprejemanje in oddajanje novic. Na observatoriju v Chicagu so dvajset minut pred osmo na planetu Mars opazili več močnih eksplozij plina v pravilnih presledkih …”
Tako se je začela radijska igra Vojna svetov, ki je nastala po istoimenskem znanstveno-fantastičnem romanu. Napisal ga je angleški pisatelj Herbert George Wells, za radio pa ga je priredil in igro režiral mladi, takrat 23-letni Orson Welles. Aktualizirana igra je bila tako prepričljiva, da so številni poslušalci verjeli, da planet res napadajo bitja iz vesolja, kar je sprožilo množično paniko.
Da so radio takrat ljudje dojemali drugače, pripoveduje doc. dr. Jože Vogrinc, sociolog kulture in medijev z ljubljanske filozofske fakultete.
“Predvsem je radio imel vlogo, ki jo je pozneje prevzela televizija. Družine so ga poslušale dnevno, bile so zbrane okoli radijskega sprejemnika.”
Kljub temu, da se je radijska Vojna svetov začela z obvestilom, da gre za priredbo romana, da je Orson v uvodni napovedi prebral prolog in da so epizodo predvajali na noč čarovnic, je prevladovala masovna panika. Kaj je pripomoglo k verodostojnosti zgodbe?
“Welles je pravzaprav izkoristil načine, kako se poroča o nenadnih dogodkih, pri čemer se recimo telefonira v program, napovedovalci pa prekinejo glasbo itn. Radijska igra je tukaj posnemala poročila in to je bilo novo.”
Elementa neponovljivosti danes na radiu tako rekoč ni več; na voljo so spletni in interni arhivi. Kakor koli, zavedanje, da je bilo tudi knjižno delo Vojna svetov veliko pred svojim časom, ostaja.
“Imate Elona Muska in druge genije, ki si pač predstavljajo, da bo človek šel na druge svetove in da tam ne bo imel nekih posebnih problemov. Wells je pa že vedel nekako to, da smo ljudje del sveta, v katerem živimo, in da svoj svet nosimo s seboj. Mi nosimo mikrobe s seboj, kamor koli gremo.”
Če bi bila knjiga Vojna svetov ob izidu tako zelo znana, kot je danes, panike verjetno ne bi bilo. Marsovce navsezadnje uničijo mikrobi, človeštvo pa preživi.
